|
Pi{uva Dr.Stojadin B.
Naumovski,Urednik na portalot Makedonija.tv Zo{to
Grcija padna vo nemilost kaj Amerikancite? ^itajte
za Tajnata na Papandreu {to porane{en Major na KGB od stanicata vo
Va{ington ja opi{a vo svoite
memoari vo 1994 Za
{to pi{uva ruskiot razuznava~ Juri Svets vo “Stanicata Va{ington”? Kako
eden porane{en Major na KGB gi
smeni tekovite na istorijata na Balkanot? Dali
dvojniot {piun (KGB i CIA) “go testira{e ili pak ednostavno “go
namesti” Papandreu kako damne{en dolg od raspravijata so
Bu{ postariot okolu voenite bazi na SAD vo Grcija koi se na
makedonska zemja? Zo{to
Gorba~ev ne se sretna so Papandreu vo Atina, dali be{e toa protiv
negovite planovi za “razdru`uvawe na SSSR”, a so toa vo interes na
SAD, a voedno protiv sudbinata na vqubeniot
Papandreu? ^itajte
kako rabotite se mestat kako vo igra na domino! Ekskluzivno
donesuvame
izvadoci od knigata {to naskoro }e stane “bestseller” na Balkanot! “Stanicata
Va{ington” (Juri Svets) Glava
9 DVE
TRI nedeli potoa Sokrat se vrati nazad vo Moskva.
“Donesov tajna poraka za Gorba~ev od Premierot na Grcija
Papandreu”, objavi toj dodeka se u{te bevme na aerodromot. Toj
bukvalno trepere{e od vozbuda.
“[to ima{ ti so Papandreu?” Pra{av jas iznenaden.
“"Jas sum li~en sovetnik na negovata ekselencija za
Amerkansko-Gr~ki odnosi.”
“Od koga?”
“Ve}e tri godini.”
“Slu{aj Martin, ti mi se dopa|a{. No nevoqata so tebe e vo toa
{to ti sekoga{ im sozdava{ nepodnoslivi glavobolki na moite
pretpostaveni.”
“Po |avolite so tovoite pretpostaveni,” se namr{ti
Sokrat. Mo`e{ li da mu ja prenese{ porakata
na Gorba~ev?”
“Sekako deka mo`am.”
“Ajde toga{ da odime vo hotelot. Nas ne o~ekuvaat dela.” Jas
nemav ni{to protiv golemi dela. No kratkoro~no jas imav pova`na gri`a:
kako na Bi~kov da mu napravam u{te edno iznedaduvawe?
Edno od glavnite osnovni pravila na KGB nalaga deka servisot
treba da znae se za eden agent, vklu~uvaj}i i so kogo toj e vo qubovna
vrska kako i kolku dobro ili slabo dodeka
go pravi toa, istoto go prikriva. Nema potreba da se ka`e deka taa
doktrina be{e do krajnost naivna. No moite pretpostaveni
religiozno veruvaa vo toa, taka {to jas treba{e mnogu vnimatelno
“da odam na prsti”.
Jas go smestiv Sokrat vo negovata soba i vedna{ po~nav so rabota. “Martin,
nie imame edna pogovorka vo ova dr`ava: koj {to go pla}a orkestarot ja
odbira muzikata. Ti mo`e{ da
misli{ deka toa e prosto od stranata na moite pretpostavejni, no tie
veruvaat deka ti si nivna sopstvenost.
Sega odnenade`, kako grom od vedro nebo, izleguva deka ti ima{
vrski so vladata na Grcija. Pokaraj toa, ti si dr`avjanin
na SAD, no koga posleden pa jas go proveriv toa, ne si
registriran kako stranski agent. Jas gi razbiram tvoite problem I dolgo
se somnevav vo postoewe na nekakva gr~ka
vrska. Vo toa nema ni{to lo{o {to se odnesuva do mene, no moite
pretpostaveni bi bile mnogu luti ako razberat deka ti si zadr`al tolku
za sebe. Ajde zaedno da barame izlez.” Sokrat
malku se povle~ nazad. Vo koj bilo drug zbir na
okolnosti toj verojatno bi mi rekol da se skoknam vo voda, no za
nego be{e imperativ da go predade pismoto od Papandreu do negovata
krajna cel. Taka toj od ova treba{e da izleze ~ist, iako so dvoumewe i
zad perde od ~ad polno so vozbuda.
“Ti znae{ deka jas imav mnogu problem so tatko mi ,” po~na
toj so ta`en ton. “Celiot moj `ivot
jas stradav od akutno odsustvo na
tatkovska qubov. Andreas Papandreu e figura kako tatko, da re~am
kako moj pritatko.
Kakva interesna li~nost! Filis be{e
mnogu blizok do negovata amerikanska sopruga u{te od vremeto koga toj
be{e vo opozicijata na re`imot od “Crniot Polkovnik”. Toj e roden
politi~ar. Jas mislev deka toj e idealnoto sredstvo za moite idei. I
taka jas po~nava da rabotam za nego. Se po~na koga Xorx [ulc se sprema{e
da ja poseti Atina.” Prodol`i Sokrat. “Se
rabote{e za te{ki pregovori na temata na voenite bazi na SAD;
administracijata na Regan prave{e mnogu golem pritisok vrz gr~kata vlada.
Objektivno, Papndreu be{e pomaliot partner, edvam bi se o~ekuvalo da mu
se sprotivstavi na [ulc. Ete toga{ jas se setiv na odli~na ideja:
dr`avniot sekretar na SAD treba{e da se izmanipulira vo psiholo{ki
nepovolna pozicija, {to be{e ne{to lesno da se napravi. ‘Gledaj,’
rekov jas, pokauvaj}i mu na Papandreu video lenta od nekolku oficijalni
sredbi vo koi u`estvuva{e [ulc. ‘Toj sekoga{ odbira visoki stolici.
Toj e golem ~ovek koj {to se ~uvstvuva mo{ne neudobno vo mal stol.
Eve da stavime vo
sobata za pregovori dva stola: golem za tebe i mal za [ulc.’ Tokmu toa
i go storivme. Treba{e da go
vidite Xorx [ulc za vreme na pregovorite. Toj li~e{e na ~akija (vojni~ki
no`) vo detska raka. Siot crven vo liceto i lut, nemo`ej}i da se
skoncentrira na temata za
koja {to se re{ava, toj be{e potpolno obzemen so negovite zgr~eni noze.
Da ja skratam prikaznata, Papandreu odnese iznenaduva~ka pobeda,
ostavaj}i go besniot [ulc vo pepelta. I se zaradi eden neudoben stol.
Posle toa Papandreu po~na da mi veruva. Nabrzo jas stanav negov
glaven sovetnik za Amrikansko-Gr~kite odnosi. Re~isi deka nema{e va`na
telegram {to be{e ispratena od Ambasadorot
na Grcija vo SAD do negovata vlada koja {to jas ja nemav vo raka.”
“Zna~i ti smeta{e na gr~koto lobi za da vleze{ vo Belata Ku}a
ako Dukakis stane{e pretsedatel?” Pra{av jas.
“Do opredelen stepen, da. Kako {to ti ka`av, jas imav dolgi
vrski so nekoi lu|e koi bea bliski so Dukakis. Imav odli~ni
odnosi so nekolku ~lenovi na timot za nadvore{ni raboti na
Dukakis. No, se razbira gr~koto lobi be{e silen faktor…”
“Da prodol`ime. Ako treba
porakata od Papandreu dopre do Gorba~ev, tvojata gr~ka vrska
}e treba da se ispolzuva {to
e mo`no podetalno. Najva`no ne{to e da gi ubedam moite pretpostaveni
deka CIA nema ni{to so toa.”
“Se ~ini deka toa nema
da bide lesno,” vozdivna Sokrat.
“Kako misli{? U{te
li ima{ iznenaduvawa vo rakavot?” Go pra{av jas nervozno.
“Za `al, da. Neodamna,od strana na gr~kite vesnici jas bev
obele`en kako neranimajko na CIA.”
“Jas, Martine }e mora da pobaram da mi ja poka~at platata zatoa
{to se zanimavam so tebe- znae{, toa e dodatok na platata {to ruskite
rabotnici go dobivaat za rakuvawe opasni matrijali. Eden den od
tebe }e dobijam infarkt. Vo red. Da zboruvame sega za
porakata od Papandreu do Gorba~ev. Dajmi malku voved vo taa
rabota.”
“Kako {to ti verojatno znae{, Grcija odi kon parlamentarni
izbori vo koi {to e sigurno deka partijata na Papandreu }e nakisne ( }e
stane |oq, }e zagubi). Negoviot pad e neizbe`en
zaklu~ok- i se zaradi taa prokleta stjuardesa (doma}inka na avion)!
Papandreu e preku glava vquben vo toa ne{to, porane{na stjuardesa.
Taa u{te po~na da mu se lepi i na oficijalni sredbi. Lele, kakva `alna
gletka. Da napravi takov
budala od sebe! Se razbira, taa e ubava, no zo{to da ja nosi na javni
nastani? [to mu nedostasuva da ja dr`i kako tajna qubovnica? Kako i da
e, prokletata skapocena gi odnese site {ansi za reizbor. Osven mo`ebi
edna…”
“[to zna~i…?”
“Oficijalna poseta na Gorba~ev na Grcija,” re~e Sokrat,
poglednuvaj}i mole`livo kon mene. “Toa mora da se sredi vo slednite
dva meseci, inaku }e bide premnogu docna.Takva poseta mo`e da bide
spasot. Ete taka Jas mu go pretstaviv toa na Papandreu.”
“I kakva be{e negovata reakcija?”
“Toj se soglasi i me spakuva za Moskva.”
“Kako mu ka`a deka ima{ dopir do Gorba~ev?”za mene, ova be{e
pra{awe od najgolemo zna~ewe, Jas se pla{ev deka mojot agent, obiduvaj}i
se da gi zgolemi vlogovitevo igrata, ja pu{til ma~kata nadvor od vre}a
vo vrska so negovata sorabotka so na{iot servis. No kako
i da go nare~ete, Sokrat ne
be{e ni~ij budala.
“Jas rekov deka imam vrski vo Moskva vo najvisokite obrazovni
krugovi, kako {to se na primer, Institutot
na SAD i Kanada- a tie lu|e se dlaboko zame{ani vo procesot na
re{avawe {to se odnesuva do sovetskata nadvore{na politika,” re~e toj
so lesnotija. Jas po~uvstvuvav deka toj go o~ekuval moeto pra{awe.
Sepak, jas napraviv
u{te eden obid.
“Dali Papandreu
pra{a za soodvetni imiwa?”
“Ne,” odgovori toj cvrsto.
Nevozmo`no e! Pomisliv jas. Nitu eden ~ovek so zdrav razum ne bi
ispratil doverliva poraka bez da se raspra{a za kanalite niz koi
porakata }e dojde do celta. No zasega
da go ostavime toa nastrana. Vreme e da se fatime so najva`nata
rabota.
“I kade e porakata?”
Pra{av jas. Sokrat
napravi izraz na golemo `alewe: “Pominav cela no} sostavuvaj}i ja (prakata)
so li~nata sekretarka na Papandreu, no izutrinata premierot re~e deka }e
mora toa da se napravi usmeno,
(so zbor). Lesno e da se razbere negovata pozicija; usmena poraka
mo`e da se odrekuva, dodeka pi{an dokument, ako “prote~e”
mo`e da bide samoubistvena.” “Zo{to?” Zatoa
{to kako quid
pro quo
(za vozvrat-kako blagodarnost) za posetata na Gorba~ev, Papandreu
vetuva da napravi re~isi se’ {to Sovetskiot Sojuz bi posakal.” “Kako
na primer…” “Kako,
na primer, za kuso vreme posle negoviot reizbor da gi isfrli bazite na
SAD od Grcija. Ili da se zakara so NATO. Ti vedna{ }e gi razbere{
implikaciite vrz balansot na
silite vo Evropa. Ti bi bil
budala da propu{ti{ takva zlatna prilika.” “]e
se obideme da ne go storime toa, “ go uveriv jas. “ E sega, ako
prifatime deka Gorba~ev }e re~e da, koj }e gi rakuva prakti~nite detali
na negovata poseta?” “Sovetskata
Ambasada vo Atina i Ambasadata na Grcija vo
Moskva treba da se dr`at nadvor od ova; tie imaat poka`ano dovolno
dokazi za svojata neupotreblivost. Pokraj toa, pregovorite treba da
bidat kolku {to e mo`no pove}e osigureni od “prote~uvawe” se do
posledniot moment koga vesta za negovata poseta }e bide objavena.
Ostatokot zavisi od va{ata
strana. Samo imenuvajte opolnomo{teni pretstavnici da gi vodat
pregovorite so Papandreu li~no ili so negovite najdoverlivi zamenici.” Toa
be{e se {to mi be{e potrebno. “Odli~no,”
mu rekov jas na Sokrat. “Zemi list hartija, stavi go vo ma{ina za
pi{uvawe i ot~ukajmu go toa pismo na Gorba~ev.”
|
