NIE NE SMEEME DA DOYVOLIME POVTORUVAWE NA GRE{KITTE VO MAKEDONIJA!

SAD-Wu Jork- Intervju ya Internet portalot Makedonija.tv so Akademik Prof.Dr.Nikola Klusev, porane[en minister ya odbrana i prv premier na Vladata posle osamostojuvaweto na Republika Makedonija

 Dr.Stojadin B.Naumovski, Detroit/Wu Jork

Okolu dvata vode;ki politi;ki bloka vo Makedonija

            MakTv.-Vie bevte aktivno vklu;eni vo politikata  vo Makedonija, u[te od samiot po;etok- od nejyinoto osamostojuvawe. Bevte svedok na mnogu politi;ki previrawa.

{to mo\ete da ni ka\ete ya dvata Makedonski politi;ki bloka?

N.K  .-Iscrpenost na nivnata Programa, koja ne vetuva ni[to novo ya      idninata

       -Vetenata prediyborna Programa e iyneverena i od ednata i od drugata   partija

-Me]usebnite kompromitirawa yna;at naru[uvawe na avtoritetot i ugledot na dr\avata, na instituciite i na makedonskite nacionalni interesi. Toa dovede do jaknewe na etni;kata albanska presija i barawe ya reviyija na Ustavot i drugite nivni agresivni barawa me]u  koi tuka da gi iydvoime me]usebnite tolrancii koi [to postoeaja pome]u vode;kata partija VMRO-DPMNE i albanskite partii.

Taa me]usebna tolerancija soydava[e popu[tawe na frontot i otporot na makedonskite interesi pred albanskata agresivna programa ya barawe.

MakTv.>-Odslikano kako tolerancija, no o;igledno kako dogovor?

N.K.>Celta o;igledno be[e  da se ottrgne minatoto na Makedonija, nejyinata istorija, nejyinata Narodno Osloboditelna Borba, na site vostanija se do formirawe na svoja neyavisna dr\ava.

Prevyemawe na vlasta, odnosno predavaweto na vlasta na soparni;kite partii, pred se na aolbanskite  partii na koi im se dade 5-6  ministra, [to vo niedna yemja ne se sre'ava, bey presedent nikade vo svetot, e element [to odigra soodvetna uloga.

MakTv.>- Pred va[ite o;i  se raygrabuva[e nacionalnoto bogatstvo. Se ynaat li vinovnicite?

N.K.>Mora vo ovaa prilika da se dade javna serioyna i beskompromisna kritika ya  nekontroiliranite grabe\i vo me]usebnite dogovori pome]u albanskite partii (albanskata partija i VMRO-DPMNE).

Toa [to prethodno go prave[e SDSM, sega go pravi VMRO-DPMNE. Dr\aven kriminal, [verc so cigari, oru\je i prostitucija.

Seto toa be[e tolerirano od na[ata carina i se delele golemi profiti.

 Teroriymot vo svetot i vo Makedonija.

Mak.Tv.> Teroriymot ni se nametna kako sekojdnevie. Be[e prisuten i vo vremeto koga Vie bevte minister ya Narodna Odbrana? Vo intervjuto ya  Utrinski Vesnik yboruvavte ya oru\jeto vo rudnikot Lojane. {to ke ka\ete ya pra[aweto na teroriymot denes?

N.K.> Prioritet e iygraduvawe na edinstvena politika ya osuduvawe na teroriymot vo svetot. Se bara jasno definirawe vo Obedinetite Nacii ya teroriymot, da se dade so cel da se utvrdat osnovite na teroriymot vo Makedonija, a ne vo edna yemja da se soydava klima ya teroriyam i borba protiv teroriymot, a vo druga toa da ne se priynava.

Yna;i jasno e, na[ite barawa, na[ata nacionalna programa 'e treba da se iybori jasno da se iydefiniraat  poimite i sva'awata ya teroriymot vo svetot, kako bi se yajaknal antioteroristi;kiot front vo svetot vo koj [to i nie 'e u;estvuvame.

Vo ovaa svera mnogu va\na uloga  odigra anga\iraweto na SAD I pretsedatelot Bu[ posle 11 Seeptemvri, a osobeno objasnuvaweto i yalagaweto na  Ruskiot pretsedatel Putin i treba vo predvid da se yemat i negovite teyi.

Republika Makedonija i ekonomskiot kolaps.

MalTv> Kako economist I poynava; na prilikite vie sigurno imate svoe mislewe ya nastanuvaweto na postoe;kata kriya I kako taa da se re[i?

N.K. > Treba jasno da se definiraat pred doma[nata i me]unarodnata javnost pri;inite i posledicite, na;inot na rayre[uvaweto i iyley od ekonomskata kriya. Ima li nade\i ya ekonomski rayvoj i koi se i kako da serealiyiraat?

Pred se, me]u  pri;inite ya pojavuvaweto  na kriyata e neyvr[uvaweto na vetuvaweto  ya ekonomskata programa na vode;kata partija vo vlasta, nesoydavaweto na pretpostavki da gi re[i i ovoymo\i bitnite ekonomski stimulatori ya ekonomski rast i akceleracija (yabryuvawe).

MakTv.>Toa nedostasuvawe  soydade uslovi na ekonomska beydna, (provalija-ambis). Na partiite na vlast pova\en im be[e grabe\ot  odkolku ekonomskiot rayvoj. Ova be[e najiyrayeno pred se vo sektorot na privatiyacijata, kade [to se iyvr[i i najgolemiot grabe\?

N.K.>Se raybira vo toj ist kontekst doa]a i povtornoto yadol\uvawe na Makedonija vo me]unarodnite institucii, kako i soydavawe  ygolemen  platen  i trgovski deficit. Seto toa soydade uslovi da se nema sila, akumulativna sposobnost na yemjata da sprovede rayvoj. Seto toa uslovi i visoka nevrabotenost koja prodol\uva i poatamu.

MakTv.> Spremawe na kubansko scenario (od po;etokot pa se do pedesettite godini na minatiot vek) i be[e nametnato na Makedonija. Preku neokolonijaliyacija i raygrabuvawe  pod o;igledna direktiva od nadvor. Ne bea upotrebeni sredsvata yarobeni vo Stopanska Banka ya privatiyacioniot proces, kade mo\e[e da bidat re[eni pove'e problemi so ednostavni poteyi, kade mo\e[e makedonskata dijaspora da stane eknomski ;initel vo procesot na privatiyacijata i ekonomskata renesansa na yemjata. Ne deka nemalo [ansi, deka nemalo  potencijali dr\avata da napravi ne[to? Kako [to ynaeme namesto toa Stopanska Banka be[e prodadena na tu]inci kako del od planot ya rasturawe na dr\avata i grabe\ot na op[testveniot imot i nacionalnite bogatstva.

Ova o;igledno be[e rasprodavawe na site monopoli [to nosea prihodi vo buxetot na dr\avata- istite da se dadat  na stranski monopoli (pod tu]i diktati od nadvor).

Privatiyacijata na objekti [to ke be[e edinstveno opravdana ( kako[to e i vo Amerika so yakonot ya    ya[tita od monopoli) ako dr\avata gi privatiyira[e monipolite so usitnuvawe i u;estvo na poveke ;initeli i voveduvawe na konkurencija, novi proiyvodi, rabotni mesta, voveduvawe na nova tehnologija i t.n. (kako [to e vpro;em i jasno  ka\ano vo upatstvata ya kreditirawe na vakvite proekti od strana na EBRD (Evropska Banka ya Obnova i Rayvoj).

Vo nikoj slu;aj privatiyacijata ne yna;i i da se napravi odtu]uvawe na  monopolite koi se od osobena   va\nost ya dr\avata ( i ya koi i samata Amerika vleye  vo vojni koga smeta[e deka nejyinite nacionalni interesi bea yagroyeni ) i nivno davawe pod kontrola na stranski monopoli so [to 'e ja dr\at Makedonija vo pod;ineta polo\ba.

O;igledno e deka ova be[e odnapred smislen scenario (subveryivno dejstvo) ya kolaps na Makedonskoto stopanstvo kako del od planot ya osakatuvawe i uni[tuvawe na Makedonija pa i celiot region, (kako del od planovite ya specijalna vojna vo regionot)???

N.K.> Se [to spomenavte e vo istiot kontekst ya koj yboruvame. Ne treba da se ispu[ti od predvid deka najva\ni tri ekonomski  faktori se>

-visokata nevrabotenost (iygubeni generacii bey rabota)

-osiroma[uvaweto na naselenieto

-socijalna eksployija [to se o;ekuva

Osnoven problem e re[avaweto na platniot deficit i stranskiot dolg, (koj namesto da se rayre[uva i isplati od sredstva [to Makedonija ke gi dobie kako kompenyacija ya nanesenite [teti vo iyminatite tri godini kako reyultat od asocijacijata so NATO, OON i EU). Namesto toa istiot se ygolemuva so novi yaemi (krediti) [to ni se reklamiraat kako donacii, a se vryani so konci ya kontorla od nadvore[ni guverneri kako da sme protektorat od tipot na Kosovo i.t.n.) so [to celata slika samo se vlo[uva.

Ova e osobeno va\no da se ka\e yatoa [to ovoj problem, (platniot deficit i stranskot dolg) pretstavuva vodeni;ki kamen vry grgbot na makedonskoto stopanstvo,od koj toa ne mo\e taka lesno da se oslobodi i da go re[i kako problem.

Pred se i yatoa [to  ni malku dosega ne se poka\a smisla da se namaluva toj platen deficit i stranski dolg, ami naprotiv se ode[e kon toa da se uveyuvaat rayni luksuyni proiyvodi, da se yadol\uva yemjata i na toj na;in stopanstvoto nema[e sila da  gi iyvr[i potrebnite korekcii vo platniot deficit i sttranskiot dolg.

MakTv.> Kako voved vo sledoto pra[awe bi ka\ale deka Makedonskite isselenici od Dijasporata, aktivni vo Makedonskoto Narodno Dvi\ewe, se povryuvaat so Makedoncite od Makedonija  a veke deluvaat I so prediyborni aktivnosti. Gledame i detalna Programa na POMNI- Dvi\ewe ya Prerodba I Obedinuvawe na Makedonskite Nacionalni Ideali. Kako [to se gleda od programata na POMNI, jasno se rayraboteni pra[awata, a osobeno ya;uvuvawe na makedonskoto dr\avno i nacionalno edinstvo i interes.

Postoe;koto Makedonsko Narodno Dvi\ewe, ;ija aktivnost  e nao;ena kon  spas i ya;uvuvawe na Makedonija, niy dijasporata evoluira i se integrira od dvi\ewe na Makedonskata Dijaspora vo Op[to Makedonsko  Dvi\ewe vklu[uvaj'i gi i Makedoncite od Republika Makedonija a i od sosednite yemji.

Makedonskiot elektorat von Makedonija - (od amorfna masa so ignorirani ustavni prava vklu;uvaj'i go i pravoto na glas) e veke prepoynatliv kako inegriran i integralen faktor koj nasekade niy svetot iyleye i javno poka\a deka e del od Makedonija i 'e igra soodvetna uloga vo re[avaweto na idninata na Makedonija na site iybori vo idnina. 

Makedoncite veke masovno go ostvaruvaat svoeto pravo da se ydobivaat so Makedonski paso[.

Tuka se raybira odigra va\na uloga i duhovnoto obedinuvawe na Makedoncite okolu svoite Crkovno {kolski Op[tini nasekade niy Dijasporata so [to se poka\a od kolkava va\nost vsu[nost e Makedonskata Pravoslavna Crkva ya Makedoncite i ya Makedonija i deka poslednite ustavnite promeni tendedncioyno i planski ja stavija vo vtor plan, kako del od planot ya degradirawe i uni[tuvawe na Makedonskite dr\avni, Kulturni, verski i drugi institucii koi se odlikata na Makedonija kako dr\ava. Oddelno ya amnestijata.

Kako Vie gledate na Makedonskoto Narodno Dvi\ewe, na POMNI?

N.K.> Postojnite politi;ki partii i lidri (SDSM,VMRO-DPMNE i t.n.) ne mo\at da bidat nositeli na promenite ponatamu. Na ova treba ve'e jasno da se uka\uva na site vo i nadvor od Makedonija! Isto taka i na site emisari na t.n. me]unaroden faktor.

Vo toj kontekst doa]aat predvid I site fakti [to gi navedovte, pa I Makedonskoto Narodno Dvi\ewe I POMNI, ;ija Programa sum ja pro;ital I kako professor samo mo\am da ja pofalam kako iyvonredna i originalna.

Mandatot na postojite partii (SDSM, BMRO-DPMNE I t.n) kako i nivnite lideri e yaguben i tie nemaat  moralno pravo da go yastapuvaat Makedonskiot narod. Vreme e ya novi sve\i sili i lideri. Toa sigurno ke bidat lu]e koi vo osnova veruvaat vo platforma kakva [to POMNI so svojata programa navestuva. Ako I lugjeto koi ke proiyleya od seto toa se  na nivoto na edna takva programa- uspehot nema da iyostane.

Mnogu jasno niy Makedonija se nasetuva porakata> Ili sami da se povle;at, ili 'e bidat prinudeni, ili pak 'e soydademe uslovi ya toa, od narodniot gnev i javniot povik na narodot i barawe deka tie ve'e nemaat mandat (ovie dve partii) da bidat nositeli na promenite vo Makedonija.

Vo sekoj slu;aj mnogu e va\no toa [to e yacrtanoi da bide I sprovedeno.

Tokmu i yaradi toa [to site ovie uslovi baraat da prestanaat site diskusii okolu promenata na pravniot sistem na dr\avata Makedonija. Yna;i ne mo\eme da odime vo pravni rekonstrukcii na Ustavot i drugite yakoni bey da se ras;istat osnovnite postulati koi dovedoa  do toa!

O;igledno e deka do ovaa sostojba vo Makedonija  dovede tokmu nepo;ituvaweto na Ustavot. Od tuka bilo kakvi  vetuvawa na amnestija, barawe od Pretsedatelot treba[e da se  yapre dodeka ne se ispitaat klasi;nite soynanija, poimi i definirawe na teroriymot vo Makedonija. Treba[e da ima eden moratorium po toa pra[awe.

Tokmu yatoa i reakciite na onie koi se svesni ya sostojbata, a se i yasegnati od site promeni se i tolku burni, a vo idnina i 'e se intenyiviraat.

Tie koi treba da odat vo Hag i tie koi [to ubivaa, palea, ograbuvaa i sproveduvaa etni;ko ;istewe i geniocid vry Makedoncite, se poynati li;nosti i ne mo\e da bidat amnestirani.

MakTv> Namesto moratorium-period na preispituvawe na ulogata na kriminalcite i ubijcite- istite bea pu[teni na sloboda so cel u[te pove'e da se ygolemi psiholo[kiot pritisok i frustracija (kako element na specijalnata psiholo[ka vojna protiv Makedonija) vry Makedoncite, a osobeno vo teritoriite kade etni;koto ;istewe  i genocidot be'e se odoma'i  i nekayneto prodol\uva. Se ;ini kako da sme  vo vremeto na Otomanskata imperija koga toa ya begovite go prave[e ba[ibuyuk sostaven od arnauti i balisti od Quma, yaedno so lokalni nehristijanski banditi i ubijci (i ya [to postoi arhiva na koja i Karla Ponte mo\e da i yavidiva). Mislite li deka narodot nemo ke prodol\i da gleda I da mol;I?

N.K.>O;igledno e deka site ;estoqubivi Makedonci i drugi gra]ani od Makedonija, koi [to se yagri\eni ya svoite nacionalni i  dr\avni interesi nema da sedat nastrana i deka 'e se soberat okolu organiyacija i dvi\ewe kako POMNI ( ili drugi so sli;ni programi i nasoki), koe e od karakter da se so;uva dr\avata Republika Makedonija. 

MakTv.> Od Programata na POMNI se gleda deka tuka nema pogolemi pretenyii odo[to se interesite na Makedonskata dr\ava i Makedonskiot narod i naconalnite interesi i beleyi, a pokrieni se I site gra]ani na Makedonija. Niy Programata proveejuva deka toa e dvi\ewe na narodot  da se povrati onaa qubov [to narodot ja ima ya dvi\eweto u[te od najslavnoto na[e minato, koe 'e poka\e vo prediyborieto deka narodot ne e sam i deka nema da doyvoli da prodol\at da go vodat predavnici.?Dali se soglasuvate so ovaa formulacija.

N.K.> Napolno, yatoa [to toa e vpe;atokot [to se dobiva ako se pro;ita matrijalot.

MakTv.> Vo vrska so me[aweto vo makedonskite raboti od nadvore[ni (inorodni) strukturi kako OON, NATO,KFOR,EU i mno[tvo drugi mora da se konstatira deka tie mora da si gi priynaat gre[kite na t.n. miroven  me]unaroden faktor vo odnos na Makedonija. Neli e taka?

N.K.> Tokmu taka. Okolu toleranciite [to postoeja, okolu teroriymot, okolu gubaweto  ydiv vo rayvojot na yemjata. Vinata ya ispu[tawe  na nejyinata perspektivnost i voveduvawe na Makedonija vo vojna.

MakTv.> Makedoncite (barem onie kako nas koi gi sledat odbliyiu rabotite i koi sekojdnevno go ;uvstvuvaat reyultatot na sekoj pogre[en poteg na toj me]unaroden miroven faktor) bi bile dvoli;ni i politi;ki korektni kako ovie [to se na vlast, dokolku ne bi gi  ka\ale javno i iylo\ile propustite na NATO so nivnata politika vo Makedonija ili viya vi Makedonija, koga deneska se pi[uva ya toa otvoreno i niy celiot svet?

N.K.> Me]unarodniot faktor soydade pretpostavki da se yama;kaat odnosite kon teroriymot vo Makedonija, i toa na mnogu proziren na;in. Koi bea instruktorite  vo Ara;inovo? So koe oru\je bea naoru\ani teroristite?

A Muxehedinite, Bin Laden i negovata gerila vo Makedonija? Koj soydade uslovi ya soydavawe na tie strukturi vo Kosovo i Makedonija?

Mora da priynaat koj soydade uslovi da edno Kosovo, kontrolirano od me]unarodniot faktor stane mee]unaroden ceentar ya teroriyam, trgovija so droga, oru\je, prostitucija.

Koi bea uslovite ya anga\manot na NATO vo Makedonija (uslovite pod koi NATO se anga\ira vo Makedonija).

MakTv.> Vie do po;etokot na kriyata bevte Minister ya odbrana na Makedonija. Spored na[i soynainja, NATO nam ni dol\i od[teta od stotici milioni dolari, pari [to nikade gi nema, a NATO se u[te ja polyuva Makedonija. Se u[te se odnesuva gon nea guvernatorski.

Nie barame odgovornost. Barame da platat od[teta ya se! Barame da odgovaraaat pred me]unarodnata yaednica ya neispolnuvawe reyolucijata 1244, a i drugite posle nea vo vrska so Kosovo i Makedonija.

{to stana so  vetuvaweto na yemjite od NATO ya gostoprimstvoto [to im be[e  uka\ano vo Makedonija, [to vetija deka 'e napravat ya da bidat primeni vo Makedonija pred da odat ya Kosovo. Okolu 50,000 NATO vjnici so te[ko naoru\uvawe i opreema pominaa niy Makedonija. {to so na[ite poru[eni i       o[teteni pati[ta kako reyultat na nivnoto prisustvo?{to so yagaduvaweto na na[ata ekolo[ka sredina? {to so amortiyacijata  na na[ite voeni objekti, ,kasarni, dvorovi.

N.K.> No u[te pova\no pra[awe e to [to NATO,KFOR, EU  ne si go ispolnija mandatot vo Kosovo. Tie i garantiraa na Makedonija stabilnost i teritorijalen integritet, a tokmu  od teritorija pod nivna kontrola ni napravija teroristi;ka invayija.

MakTv.> Nie gi  povikuvame na odgovornost! Tuka ne mo\e da ima payaruvawe. Site odgovorni ya sostojbata na odgovornost, vklu;uvajki gi i na[ite strukturi. Vo va[eto intervju ya utrinski govorevte ya nekoordiniranost na komanduvaweto. Neli ya reyultatite ( a gi vidovme kakvi se) treba da se odgovara. Tie lu]e ne mo\at da bidat amnestirani- mnogu od niv bea pod yakletva da ja branat dr\avata.

Dodeka na[iot narod gori, nikoj ne gi povika niv na odgovornost. Nitu pak NATO?

N.K.> Vo ovaa prilika nie nemora da se definirame kako ya ili protiv NATO u\ya da gi sogledame [tetite po na[ite nacionalni interesi koi treba da se na vrvot na spisokot na na[ite interesi, no o;igledno e deka vo na NATO ima strukturi koi se odgovorni, a de jure i de fakto i samoto NATO treba da bide povikano na odgovornost.

MakTv.> Yo[to ne bea ispolneti vetuvawata na NATO dadeni na Kriyniot [tab na vladata na Makedonija (koj Vie go vodevte vo toj perid),  vo odnos na pla'aweto  na site tro[oci okolu eksploatacija na na[ite pati[ta, voeni objekti, ekolo[kata sredina, site soobra'ajni nesre'i vo koi \ivotite gi yagubija na[i gra]ani ( vklu;uvaj'i i eden Minister na Vladata yaedno so svoeto semejstvo)? Tie toga[ vetuvaa, a sega doa]aat kako misioneri  i sl. Namesto vetenoto iyleye deka im e poevtino da ni ja osakatat i rasturat dr\avata yaedno so site dr\avni institucii i da mu napravat atentat i na   na[iot Ustav?Tie bea yainteresirani da platat spored brojot na granatite ispukani vo Krivolak, a pra[aweto na vleguvawe vo taa voena baya?

N.K.> Yna;i Makedonija koja soydava[e  najtopli i prijatelski odnosi i sorabotka so sosednite yemji, Makedonija koja stana  \rtvenik ya vreme na vojnata na NATO so Jugoslavija, Makedonija koja primi okolu  400,000 begalci, Makedonija  na ;ija [to teritorija bea smesteni i pominaa okolu 50,000 NATO vojnici, ;ija [to teritorija be[e nadletuvana od iljadnici avioni, helihopteri i drugi voydu[ni letala. koi ja yagaduvaa na[aata ekologija.

Od seto toa Makedonija ne dobi ni[to! Ili ako pak dobi ne[to- toa be[e po nekoja epiyodna simboli;na suma, i eden kup novi yaemi i yadol\uvawa [to u[te pove'e ja vlo[uvaa finansiskata sostojba na dr\avata.

MakTv.> Op[to e poynat faktot deka kaj Petrrovec i 1-2 kilometri okolu Skopje ima voeni bayi od site kontingenti na NATO. Tuka e i celata logisti;ka poddr[ka ya operacijata vo Kosovo kako i operacijata vo Makedonija. Yo[to se site tie se u[te tuka vo Makedonija i posle ispolnuvaweto na site postaveni uslovi???

Neli posle taa farsa trebba[e da si odat?

N.K.> Teroristite bea iymisleni kako pri;ina ya nivnoto ostanuvawe. Da se yapra[ame koj soydava[e  atmosfera na nesigurnost i nesposobnost na na[ite beybednosni  sili vo borbata protiv albanskiot troriyam?

Nekoj svesno ni soydava[e kompleks na inferiornost  i deka sme nesposobni, pa i ne ucenuvaa ya eden den da go osvoime Ara;inovo, a koga treba[e da padne oj den da re;eme tie ne paraliyiraa.

Mnogu e va\no da se ka\e deka nekoj soydava[e atmosfera na nesposobnost na makedonskata armija i policija so cel da manipulira so Makedonija, a so krajna cel da se prika\at teroristite kako pouspe[ni od makedonskite slu\bi ya beybednost i armijata  i toa na makedonoska teritorija.

MakTv.> Da pra[ame koj od me]unarodniot faktor doyvoli  stranska agresija, teroristi da okupiraat teritorija na edna pravna dr\ava?

N.K.> Kako toa mo\e[e da se slu;i pred o;ite na celiot svet? Yo[to OON ne gi vrati UNPREDEP, a doyvolija na NATO da napravi invayija na Makedonija yaradi edna [aka teroristi so la\ni barawa na ;ovekovi prava ve'e garantirani podednakvo na site dr\avjani na Makedonija so ustav koj tokmu onie koi navodno baraa prava ne go po;ituvaa, ne pla'aa danoci i t.n.? Toa e pra[awe koe samo dava odgovor.

MakTv.> Yaradi [aka teroristi, koi samo strelcite  od sostavot na ARM mo\ea sami da gi is;istat dokolku prethodno ne dobija naredba da ne ubivaat i naredba ya taka nare;eno proporcionalno pukawe, ne bare toa be[e igra a ne vojna??? Proporcionalno pukawe [to nema vrska so proporciite od bombardiraweto na Jugoslavija, Irak, Avganistan i.t.n.?

N.K.> Eve I jas da odgovoram so pra[awe> Koj doyvoli  da vo uslovi na Kosovo kako protektorat i pod kontrola na EU i NATO, KYK (Kosovskiot ya[titen korpus sostaven od porane[ni borci na teroristi;kata ONA, a legaliyiran kako vojska i opremen so oru\je i druga oprema od stranata na NATO) pu[ta iqadnici agresorski edinici da ja napa]aat  teritorijata na Makedonija. Odgovorot go ynaete.

Da se yemat site na odgovornost!

MakTv.> Namesto vo prvite denovi na teroristi;kata invayija vleyenite 300 du[i od Kosovo da bea is;isteni site do eden u[te na samiot po;etok, a nivnite tela upotrebeni kako dokay protiv OON, EU i NATO ya neispolnuvawe na reyolucijata 1244, taka da se postavio tonot na celata operacija ( pa bey raylika i koi bea vojnicite i instruktorite [to bile yaedno so teroristite) kako [to pred malku reekovte i sami,  ve[ta;ki se prika\uva[e nomo', se yatvoraa o;ite pred faktite od Tanu[evci i t.n. so odnapred yamislen plan- kako [to se vide do den dene[en- podkopuvawe na ustavniot poredok i uni[tuvawe na Republika Makedonija.Akterite se u[te se na vlast?

N.K.> Bidej'i o;igledno nema[e realna nadvore[na sila koja bi mo\ela da se nosi so vistinskite odbrambeni potencijali na Makedonija sosema e jasno deka NATO nema[e namera da otvora golemo rati[te, taka [to  samo gi upotrebuva[e teroristite na ist na;in na koj gi manipulira[e i institucite na makedonskata   dr\ava i drugi poedinci ya koi ima[e upotreba- rayni nevladini organiyacii, misioneri, internet stranici i t.n.( kako spored odnapred preciyno dogovoren plan vo specijalna i psiholo[ka vojna kako eksperiment vo nivnata patolo[ka laboratorija a so drugi po kompleksni celi). Ya \al ova se u[te prodol\uva i na toa mora da mu se stavi kraj!

    MakTv.> Neli me]upartiskite payaruvawa i natprevari vo Vladata od koi nie vidovme samo [teta bea ni[to drugo tuku partiska igra na nabeduvawe koj e vinoven, nadevajki se deka tokmu drugata strana ke bide taa [to ke ja yeme vinata vry sebe a so  cel na slednite iybori da bide porayena.

N.K.> Vo toj proces o;igledno i ednite i drugite, kako [to porano konstatiravme, go yagubija mandatot da ja vodat dr\avata i da se gri\at ya interesite na narodot.

MakTv.> Intervjuto 'e go yaklu;ime so pogovorkata- Koj na drug dupka mu kopa samiot vo nea 'e padne! Taka i dvete partii SDSM i VMRO-DPMNE padnaa vo vyaemno iskopanite dupki, no pritoa povlekuvaj'i so sebe i eden kup lekoverni politi;ari koi kako profiteri i oportunisti se pridru\ija vo grabe\ot i predavstvoto nadevaj'i se deka samo ovie dve partii 'e bidat vinovnite ya [tetata ( da ne gi spomenuvame tuka partiite na etni;kite malcinstva koi se sou;esnici vo celata ka[a i koi imaat duri i poserioyni prestapi vo odnos na Ustavot).?

N.K.> Na[ata narodna mudrost i instikt se nepogre[livi.

MakTv.> O;igledno  nitu ednite, nitu drugite, nitu pak tretite (;etvrtite) se ;ini ynaele deka dokolku pove'e od dve stranki (tri i pove'e) se ydru\ile yaradi nekakvo delo (vo na[iot slu;aj so jasni katastrofalni posledici ya site nas) toa delo nasekade vo svetot  e okarakteriyirano kako KONSPIRACIJA- YAVERA!( kaj nas protiv narodot i dr\avata!!!) i ya koe se odgovara spored yakonot i sudot na narodot?Kako takvi gi gleda i narodot i kako na takvi 'e im sudi vo prvata prilika - prvo na glasa;kata kutija, a potoa  i so drugi pravni lekovi, dokolku i porano ne se soydadat uslovi ya toa?

N.K.> Narodot e pritisnat i mnogu mu e te[ko da pre\ivee,  ne yemajki gi predvid stotici iljadi obeydomni I etni;ki is;isteni Makedonci od Tetovsko, Kumanovsko i Skopsko.

MakTv.> Sli;na e sostojbata (iako ne proporcionalna) i kaj  pripadnici na malcinstvata od istite regioni. Te[ko ke se iydr\i vaka u[te polovina godina. Polo\bata na narodot e te[ka, vo Makedonija imame socijalna eksployija. Dokolku ne se prevyemat konstruktivni itni merki, glasa;kata kutija ke po;eka?

N.K.> Itnite merki [to treba da se prevyemat treba da bidat pred se stru;ni i konstrruktivni podednakvo imajki predvid kratkoro;ni i dolgoro;ni efekti, kako vry sekojdnevniot \ivot na gra]anite,beybednosta, socijalnata sotojba, taka i vry infrastrukturata i ekonomijata vo celost kako preduslov ya vrakawe na blagosotojba vo na[ata yemja.