Detroit: NOVA CRKOVNA UPRAVA VO SVETA BOGORODICA ZA 2005 GODINA

EVROPRASALNIKOT SO ODGOVORITE

Fotografii

SAD: ODBELEZUVANJE NA 113 GODISNINA OD RAGJANJETO  NA GOCE DELCEV

Prof.Skaric vo poseta na Dijasporata-Amerika

Amerikanskite Iracani ke glasaat na izborite vo Irak vo Sterling Heights

Hristos se rodi!  Congresswoman Candice Miller visits "St.Mary's Macedonian Orthodox Church in Sterling Heights

Bush za Bozik kaj Makedoncite vo Macomb/Detroit!  Video

Komentar za nesrekata vo Skopje- Greska na lekarite ili...?

SREKNA NOVA 2005 GODINA ( 7512 Makedonska godina,Eвреите ја слават 5766, Кинезите 4702, Индусите 2061, Муслиманите 1462 година)

Miss Macedonia 2004/2005 -Detroit

KOJ KE BIDE MAKEDONSKIOT PASOS VIZA ZA VO NOVATA VLADA?  

ZA VLADATA I LIDERSTVOTO newgiro.gif (10843 bytes)

BUSH IM BLAGODARI NA MAKEDONSKITE AMERIKANCI 

MAKEDONIJA MU BLAGODARI NA BUSH   THANK YOU Mr.PRESIDENT !

DEKLARACIJA ZA REFERENDUMOTnewgiro.gif (10843 bytes)  Kirilica

US Congresswoman Candice Miller for the Macedonian Radio-Detroit AUDIO Snimka

Makedoncite od Detroit povtorno so Bush  i Lora Bush

Rudi Giuliani megju Makedoncite vo Detroit

Crvenkovski se sretna so Makedonci vo New York

8 Septemvri 2004   13 godini od osamostojuvanjeto  na Makedonija

    Golema Bogorodica proslavena vo Lesok  i vo  Detroit (video linkovi)

Reakcija na donesuvanjeto Zakon za teritorijalna podelba na Makedonija

FISKALNI SMETKI ZA ODZEMANJE NA ZIVOT I TERITORIJA!   NOVI PALEZI -TETOVO

Vlada vo senka DA ili NE?  Bush pak vo Michigan megju Makedoncite  Makedoncite so svoj pretstavnik vo kampanjata na Bush  Prof.Nestor Oginar Intervju za Dnevnik           ILINDEN 2004 vo Detroit   VoMakedonija ja tepaati Dijasporata

Denovi na Makedonska kultura Avgust 1-7 -Detroit        Otvoreno pismo do Crvenkovski od Makedoncite od Avstralija Macedonian Message to Kerry (Press release-English) MAKEDONSKI                                          Makedonci od Detroit vo  poseta na New York                Analiza za Makedonija denes (Pozajmeno od Utrinski Vesnik)   OLIGARHIJA

Vote Bush 2004     Ekstremizmot ne e grev!         Na Makedonija ne i se potrebni delbi (Makedonski Amerikanski Sovet-Detroit)   PROTEST VO SKOPJE 26 Juli 2004     Dijaspora Protest vo Skopje 12 Septemvri 2001                           Fingiranjeto vo Makedonija      State Department i "Ohrid"

NOVO i MAFA se ograduva

 OLIMPIJADA??                   Neranimajko so titula           Nova provokacija od istiot            Dzaferi so svojot zagovor za Protektorat

Lesok Web site

Terrorist destroy churhces in Iraq to!
Za Alexandara Makedonski -Utrinski Vesnik

40 Godisnina na IGRI BEZ GRANICI i 25 godini od ucestvoto na Tetovo  29 Maj 1979 Prof.Slave Naumovski Pretsedatel na Univerzitetskiot Senat Tragicna smrt na akterot Marjan Kocev (pismo so socuvstvo)
Trajanov i tretiot pat za izborite 2004

POLICISKA DRZAVA: kako vo vremeto na drzaven kapitalizam :"Lozar" Bitola

E taka ti e toa koga UCK  ja stavija vo policijata. A duri ako vleze i vo vojskata? Makedoncite od SAD na NATO svecenost vo Washington

  Sarplaninski Kup 2003 Popova Shapka Vlatko Stefanovski Concertot e odlozen-Detroit newgiro.gif (10843 bytes)

ZA LIDERSTVOTO

Vo dene{noto vreme kako vo Makedonija taka i niz mnogubrojnata  Makedonska Dijaspora  ~esto se se postavuva pra{aweto za obedinuvaweto, liderstvoto, konfliktite vo i nadvor od dosega{nite  vladi od osamostojuvaweto pa do dene{ni denovi. Vo `elba da dadam mal pridones kon razbiraweto na ova mnogu va`no pra{awe za Makedonija i Makedoncite  }e go citiram uvodot  vo edna od knigite za Aleksandar Makedonski  napi{an od Artur M.[lezinxer, koj tokmu vo uvodot na edna takva kniga kako da ni  ispra}a skriena poraka so poddr{ka i patokaz  kon podobrata idnina za Makedonija i Makedoncite:

 

LIDERSTVOTO, mo`e da se ka`e, e navistina toa {to  postojano gi trkala rabotite vo svetot. Qubovta bez somnevawe gi olesnuva rabotite; no qubovta e privatna vzaemno soglasna  transakcija pome|u dve vozrasni lica. Liderstvoto e javna transakcija so istorijata. Idejata za liderstvoto gi zglemuva kapacitetite na lu|eto za da gi pridvi`uvaat, inspiriraat i mobiliziraat narodnite masi za tie da dejstvuvaat zaedno sledej}i go patot kon nekakov kraj. Ponekoga{ liderstvoto im  slu`i na dobri a ponekoga{ na lo{i celi; no bez razlika dali krajot e miren ili zloben, golemite lideri se tie lu|e i `eni koi ostavat li~en bleg vrz istorijata.

 

Zna~i, samiot koncept za lidestvoto go nametnuva stavot deka li~nostite mo`at da napravat razlika. Ovoj stav nikoga{ ne bil univerzalno prifaten. Od klasi~no vreme pa do den denes eminentni misliteli individuite gi smetasle samo za agenti I pioni na pogolemi slili, dali bogovite ili po`icite  od stariot svet, ili vo modernata era, na rasa, klasa, nacija, dijalektika, voljata na narodot, duhot na vremeto, samata istorija.

Nasproti takvite sili individuata se gubi  vo neva`nost.

 

Taka tvrdi tezata na istoriskiot determinizam. Tolstoeviot roman “Vojna i Mir” nudi slavna izjava  za ovoj slu~aj. Zo{to, pra{uva Tolstoj, milioni lu|e vo Napoleonovite vojni, odrekuvaj}i gi svoite  ~ove~ki ~uvstva i logika,  se dvi`at napred  nazad niz Evropa, kasapej}i gi svoite ~ove~ki bra}a?  “Vojnata”, odgovara Tolstoj, “}e se slu~e{e zatoa {to }e se slu~e{e.”  Taa be{e predodredena od svojtata prethodna istorija. A liderite, tie, veli Tolstoj, “se samo etiketi  ~ija fukcija e da mu dadat ime na krajot i, kako etiketi, tie imaat najmala mo`na vrska so nastanot.”   Kolku e pogolem liderot, “ tolku e pogolema nevidlivosta i neizbe`nosta I predodredenosta na sekoj poteg {to }e go stori.”  Liderot, veli Tolstoj, e  “ rob na istorijata.”

 

Determinizmot  ima mnogu formi, Marksizmot e determinizam na klasa, Nacizmot e determinizam na rasa. No idejata za ma`ite i `enite kako robje  na istorijata odi do najdlabokite ~ove~ki instikti.

Tvrdiot determinizam, ja propu{ta  idejata za ~ove~kata sloboda- podrazbiraweto na slobodniot izbor {to e povrzan so sekoj poteg {to go pravime, sekoj zbor {to }e go re~eme, sekoja misla {to }e ja pomislime.Toj ja propu{ta idejata za ~ove~kata odgovornost, zatoa {to o~igledno ne e fer da se nagraduvaat ili da se kaznuvaat lu|e za dela {to  po definicija se von nivnata kontrola. Nikoj ne mo`e da `ivee postojano spored nitu ednen deterministi~ki povik.

Marksisti~kite dr`avi samite ova go doka`aa so svoite ekstremni kultovi na liderstvo.

     Poveke od toa, istorijata ja odbiva idejata deka li~nostite samo po sebe ne se va`ni. Vo dekemvri 1931, britanski politi~ar dodeka ja pominuval Park Avenijata vo Wu Jork pome|u 76-ta i 77-ta ulica  okolu 10 I 30 nava~er, poglednal vo pogre{na nasoka  I bil kutnat od eden avtomobil-moment, kako {to samiot podocna se se}ava, kako slavna svetska li~nost:” Ne razbiram zo{to jas ne bev skr{en kako lu{pa od jajce ili sma~kan kako dudinka(crnica).” ^etirinaeset meseci podocna, amerikanski politi~ar, sedej}i vo svojot otvoren avtomobil vo Majami, Florida, be{e cel na istrelite vo obid za atentat; ~ovekot do nego be{e pogoden.  Onie koi {to veruvaat deka vo istorijata li~nostite ne se va`ni, mo`at ubavo da razmislat dali  slednite dve decenii  bi bile isti, dokolku avtomobilot na Mario Kontasini go ubie{e  Vinston ^er~il vo 1931-ta I kur{umot na Xuzepe Zangara go ubie{e  Franklin Ruzvelt vo 1933-ta. Da pretpostavime I {to ako Adolf Hitler be{e ubien vo uli~nite borbi  za vremto na Minhenskiot pu~ od 1923 i ako Lenin be{e umrel od Tifus za vreme na Prvata Svetska Vojna. Kakov ke be{e 20-tiot vek toga{?

Za polo{o ili za poarno, li~nostite pravat golema razlika.” Idejata dekalu}eto mo`at da se upravuvaat sebesi i svoite raboti anonomno,” napi{al filozofot Vilijam Xejms, “ sega se gleda deka e najulaviot apsurd”. ^ove{tvoto pravi se preku inicijativite od strana na pronao|a~ite, golemi i mali, i preku imitiraweto od nas ostanatite- ova se edinstvenite faktori na ~ovekoviot napredok.

Genijalnite li~nosti go poka`uvaat patot, poka`uvaat urneci, koi {to obi~nite lu|e  potoa gi prifa}aat i sledat.”

Liderstvoto, sugerira Xejms, zna~i liderstvo  i vo misla, no isto taka i vo delo. Na dolgi pateki, liderite po misla mo`e da napravat pogolema  razlika vo svetot. No, kako {to vo edna prilika rekol Vudru Vilson, “ Samo onie se lideri na lu|eto, po op{t pogled, koi {to vodat so akcija…Preku nivnite race novite idei se preveduvaat vo suroviot jazik na delata.” Liderite  so idei ~esto pati izmivluvaat voosamenost i anonimnost, ostavaj}i im ja na idnite generacii zada~ata za imitirawe. Liderite vo akcija-mora da se efektivni vo svoeto vreme.

A tie ne mo`at da bidat efektivni ako se sami. Tie mora da dejstvuvaat vo ritmot so sopstvenoto vreme. Nivniot genij mora da bide prifaten, vo frazata na Vilijam Xejms, “od prifa}a~ite na momentot.” Liderite se bespolezni bes sledbenici. “ Ene ja tolpata”, rekol francuski politi~ar slu{aj}e vrevana ulicata. “Jas sum nivniot lider. Moram da gi sledam.” Golemite lideri gi navratuvaat plamenite ~uvstva na tolpata za svoi celi. Tie gi zgrap~uvaat mo`nostite na svoeto vreme, nade`ite, stravot, frustraciite, krizite, potencijalite.

Tie uspevaat koga nastanite im go podgotvile patot, koga masata  ~eka da se digne, koga tie mo`at da  ponudat objasnuva~ki i organizatorski idei. Liderstvoto  go vklu~uva strujnoto kolo pome|u li~nosta i masite i zatoa ja menuva istorijata.

     Mo`e da ja smeni istorijata kon poarno ili kon polo{o. Liderite bile odgovorni za najekstravagantnite uspesi i najmonstruoznite zlostori od koi stradalo ~ove{tvoto.  Tie bile isto taka va`ni za pridobovkite so kakvi {to ~ove{tvoto se zdobilo vo li~nite slobodi, religioznata i rasnata tolerancija, socijalnata Pravda i po~ituvaweto na ~ovekovite prava.

Nema siguren na~in odnapred da se poznae  koj }e vodi za dobro ili za lo{o. No kratok pogled vrz galerijata na ma`i i `eni niz istorijata me}u svetskite lideri od minatoto i sega{nosta  sugeriraat nekolku polezni testovi.

     Dali liderite vodat so sila ili so ubeduvawe? So komanda ili  so soglasnost? Niz re~isi celata istorija liderstvoto bilo manifestirano so vozvi{enoto pravo da se bide na vlast.

Dol`nosta na sledbenicite bila da bidat pot~ineti i da bidat poslu{ni. “Tie nema {to da razmisluvaat, tie samo }e izvr{uvaat i }e umiraat.” Na momenti, kako vo slu~ajot na taka nare~enite “prosvetenite despoti” od 18-tiot vek vo Evropa, apsolutisti~koto liderstvo bilo animirano od humani celi. Po~esto despotizmot odgleduval pasija za dominacija, zemja, zlato i osvojuvawe i rezultiral vo tiranija.

     Golemata revolucija na modernoto vreme bila revolucijata na ednakvosta. Idejata deka site lu|e treba da se ednakvi vo svoite zakonski uslovi ja oslabnala starata na vlast, avtoritet, hierarhija  i pot~inetost.

Revolucijata na ednakvosta imala dva sprotivni efekti vrz prirodata na liderstovoto. 

     Za ednakvosta i ramnopravnosta, .kako {to potencira

 Aleksis De Tokuevil vo svojata izvonredna studija Demokratijata vo Amerika, mo`e da zna~i ednakvost vo poslu{nosta i ednakvost vo slobodite.

     “Jas poznavam samo dva na~ini za sozdavawe na ednakvost vo politi~kiot svet,” napi{al Tokuevil, “ Pravata mora da mu se dadat na sekoj dr`avjanin, ili pak nikakvi prava na nikogo…osven na eden koj }ebide gospodar na site.” Nemalo sredina “pome|u  suverenitetot na site i apsolutnata vlast na eden ~ovek.”

     Vo negovoto v~udoneviduva~ko predviduvawe na totalitarnoto diktatorstvo od 20-tiot vek, Tokuevil objasnil kako revolucijata na ednakvosta mo`e da dovede do “Firerprincipot” i postra{en absolutizam odo{to svetot koga i da e ima videno.

     No koga pravata im se dadeni na sekoj dr`avjanin i e vospostaven suverenitetot na site, problemot na liderstvoto zavzema nova forma, stanuva poprecizen i poegzakten od bilo koga porano.

Lesno e da se izdade komandi i da se sproveduvaat so besilka i so stap, so koncentracioni logori i so ispra}awe vo gulag.

     Mnogu e pote{ko da se upotrebuvaat argumentite i uspesite za da nadmine opozicijata i da se dobie soglasnost. Tatkovcite na Soedinetite Dr`avi ja razbirale te{kotijata. Tie veruvale deka istorijata im dala mo`nost da re{at, kako {to napi{al Aleksandar Hamilton vo prviot vesnik Federalist, dali lu|eto navistina se sposobni da ja postavat vlasta vrz osnovi na “ razmisluvawe i izbor, ili dali  e nivnata sudbina zasekoga{ da zavisat…od sre}a/nesre}a i sila.”

     Vlast spored razmisluvawe i izbor barala nov stil na liderstvo i nov kvalitet na sledbenici. Bara liderite da imaat sposobnost da odgovorat na gri`ite na narodot, a isto taka bara od sledbenicite da bidat aktivni i informirani u~esnici vo procesot.

Demokratijata ne gi eliminira emociite od politikata;ponekoga{ promovira demagogija, no znae deka , kako eden od najgolemite lideri go kazal, ne mo`ete sekoga{ da gi la`ete site lu|e. Go meri liderstvoto spored rezultatite, a gi penzionira onie koi zagrizale  premnogu, izla`ale ili ne uspeale.

     To~no e deka i despotite na dolgi pateki bile mereni spored  rezultatite. No tie mo`ele da go odlo`at sudniot den, ponekoga{ do zasekoga{, a vo me|uvreme mo`ele da pravat beskrajna {teta. Isto taka e to`no deka demokratijata ne e garancija  na sposobnost i   inteligencija na vlasta, zatoa {to zborot na narodot ne zna~i deka  e i zborot na Boga.  No demokratijata, so osiguruvawe na pravoto na opozicija, nudi vgraden otpor kon zloto nasledeno od apsolutizmot.

     Kako {to teologot Rajnhold Nibur sumira, “^ovekovata sposobnost i ~uvstvo za Pravda ja pravi demokratijata mo`na, no ~ovekovata naklonetost kon nepravdata ja pravi demokratijata potreba.”

     Vtoriot test za liderstvo e krajot zaradi koj se bara vlasta. Koga liderite imaat kako cel nadmo}nost na super rasa ili promocija na totalitarna revolucija, ili pak osvojuvawe i eksploatacija na kolonii, ili pak za{tita na al~nosta ili privelegite ili za~uvuvawe na sopstvenata sila, mnogu e izvesno deka nivnoto liderstvo }e napravi mnogu malku za napredokot i kauzata na ~ove{tvoto. Koga nivna cel e osloboduvawe na robovite, osloboduvaweto na `enite, zgolemuvawe na mo`nostite za siroma{nnite I nemo}nite, zgolemuvawe na pravata na ednakvost za rasnite malcinstva, odbranata na slobodata na izrazuvaweto i opozicija, mnogu verojatno e deka nivnoto liderstvo }e ja zgolemi sumata na ~ove~kite slobodi i blagosostojba.

     Liderite mu nanele na svetot mnogu {teta. Tie isto taka imaat pridoneseno mnogu polza. ^ovek mo`e da najde i od dvata tipa. Duri i “dobrite” lideri mora da se gledaat so odredena zagri`enost. Liderite ne se polu-bogovi; i tie gi oblekuvaat pantolonite  edna po edna nogavica, kako i obi~nite smrtnici. Nitu eden lider ne e bezgre{en, zatoa sekoj od niv  treba da bidat potsetuvan vo redovni intervali. Toa gi iritira liderite, no toa im e spasot. Neprikosnovena poslu{nost  gi korumpira liderite a gi poni`uva sledbenicite. Praveweto kult od liderot e sekoga{ gre{ka.  Za sre}a veruvaweto vo heroite samoto razviva svoj antidot. “Sekoj heroj,” rekol Emerson, “na krajot na krai{tata se zdosaduva.”

     Edinstvenata beneficija {to ja prenesuvaat golemite lideri, e da ne zacvrsnat nas ostanatite da `iveeme kako {to nam samite ni prilega, da bideme aktivni, da insistirame, i sigurni vo opredeluvaweto na li~noto ~uvstvo na ne{tata. Zatoa {to golemite lideri ja testiraat realnosta  na ~ove~kite slobodi so navodnite neizbe`nosti  na istorijata. Tie gi testiraat mudrosta i silata {to mo`ebi le`at vo najneo~ekuvaniot od nas, tokmu zaradi {to  Abraham Linkoln ostanuva  vrvniot primer za golemo liderstvo. Golem lider, veli Emerson, poka`uva novi mo`nosti  za celoto ~ove{tvo. “ Nie se hranime so genijalnosta…Golemite lu}e postojat za da mo`e da ima pogolemi lu|e.”

Na kratko, golemite lideri se opravduvaat sebesi emancipiraj}i gi svoite sledbenici i davaj}i im na istite sila. Taka  ~ove{tvoto  se ma~i da si ja sozdava idninata, se}avaj}i se na Aleksis de Tokuevil :” To~no e deka okolu sekoj ~ovek ima ispi{ano fatalen krug, zad koj toj ne mo`e da pomine; no vo ramkite na {irok prostor na toj krrug toj e silen i sloboden; kako so lu|eto, taka i

so zaednicite.”

 

Dr. Stojadin B.Naumovski/SAD

 

 

 

 

ISTRAZNO NOVINARSTVO  SKANDAL VO TELEKOMOT- DO KOGA VAKA?   WEB STRANICA ZA AFERI VO PRIVATIZACIJATA

Evropa veke ni nametnala STROGOST! So oruzje mozat da ni doagjaat  i bez prasanje! Makedoncite vo neramnopravna polozba duri i vo SVOJATA DRZAVA!

SRAMOTA! Do koga vaka? DNK Analizite pokazuvaat edno- pravosudstvoto goni drugi! Vinovnicite za masakrite nad Makedoncite  se "amnestirani", za toa treba da platat samite Makedonci. E, sto bi rekol Zelko Bebek: Taka ti e mala moja koga Ljube ne e Siptar! Golemo razocaruvanje kaj Makedoncite od Dijasporata megju koi se i dvajcata brakja na dvajca kidnapirani Makedonci od Tetovsko, kako i mnogu drugi rodnini i prijateli od site kidnapirani i masakrirani Makedonci. Zlodeloto e  na UCK za koe ete nikoj ne odgovara i megjunarodniot "faktor" se cudi sto da pravi?Koj treba da odgovara? E, toa pogodete sami.

Zasega Batler se uste nemal izjava za "KIS" ili drugi mediumi vo Makedonija. Creg Genes i drugite emisari ( soucesnici) treba barem da se javat so izrazi na socuvstvo do semejstvata na masakriranite iako masakriranite se samo Makedonci i ne se od New York ili WashingtonD.C.!

Za Vejce, Karapalak i drugite  zrtvi  da ne zboruvame.

#####

Maj 3 ti 2004 Bush vo Sterling Heights/SAD

Vecerva pred  golema masa  gragjani od Sterling Heights, Michigan,kade zivee golem broj Makedonci,  Pretsedatelot Bush  odrza sredba so gragjanite. Megju prisutnite se naogjase i makedonska delegacija predvodena od G-din Svetozar Stamevski. Poveke... Porano  popladneto vo sosedniot grad Warren gostuvase Guvernerot na Michigan Jenifer Granholm.  Za vreme na posetata taa imase neformalna sredba  so Dr.Stojadin Naumovski, a imase prilika da se zapoznae so Dr.Dusko Aleksovski koj se naogja vo poseta na SAD i Kanada, a bese prisuten na sredbata.

2004 

BRANKO CRVENKOVSKI  NOV PRETSEDATEL NA MAKEDONIJA

Vredno za citanje Veligdenski poraki 2004   MK Fudbalska istorija MK  Skrb i Uteha vo poseta na Albanija

Komentari i lagi  za Dr Sasko Kedev  

Vesti od Iraq- denes newgiro.gif (10843 bytes)  Vesti Petok 9 April 2004newgiro.gif (10843 bytes)   Novinarite na udar vo Makedonija. Dali sleden e Mende Petkovski?

Po ikonite i Karpestata umetnost }e se presentira vo SAD: D-r Dusko Aleksovski  vo SAD  foto

IZBORI 2004 Komentari na denot newgiro.gif (10843 bytes)   

 

??????? Prof. Marjanovic vo Berlin   Kerdev  doktor za oci?!

TERORIZAM I ETNI^KO ^ISTEWE-Po Kosovo gorat crkvite i vo Makedonija : Opo`arena u{te edna Makedonska crkva Sv.Atanasija-Cajlenewgiro.gif (10843 bytes) 

Mediumska perverzija vo vreme na izborite + komentar za Dijasporata newgiro.gif (10843 bytes)

Pozajmeno: Izbor od vesnicite na 29 Mart 2004 ( 7512 Makedonska godina) (Citaj)newgiro.gif (10843 bytes)

SAD-Detroit:Denovi na Makedonska Kultura i Umetnost   Pismo od Nestor Oginar- New York 

ETNICKO CISTENJE I GENOCID (PO RECEPTATA NA  R. HOLBRUK?)

RAZOCARUVANJETO PRODOLZUVA NA KOSOVO I METOHIJA- DO KOGA?


Zagina Pretsedatelot Boris Trajkovski- Avionska nesreka ili terorizam?( poveke)  

Boris  preku ocite na "ZAPAD"    Utre kako  nadez i obvrska (N.Oginar)

Makedonska Dijaspora: Komemoracija vo Detroit  Soop{tenie od POMNI vo vrska so smrtta na Pretsedatelot Trajkovski  Socuvstvo od AMECC (ameccusa.com) do MAC

Washington: Rezolucija za Makedonija i Trajkovski    G-Gja Xons za Makedonija i Trajkovski

Entonio Principi za Makedonija, Trajkovski... 

MAKEDONSKA TELEVIZIJA VO ZIVO PREKU  SATELIT- PROGRAMA    PORACAJTE SATELITSKA ANTENA 

Pravoslaven kalendar za 2002 godina  

Denes e Hristijanite slavat  PRO^KA, no pro~ka za kogo. Dali samo za onie {to ja pobarale i se Hristijani?

POVODI: Islozba na ikoni vo New York- Komentar od Nestor Oginar  i Odgovor od Utrinski Vesnik

Web strana na Tetovo  Leshok.com  SAD/Priznanie za POMNI Ngo- New York

Etnicki Festival vo SAD Februari 2004  POSETA NA GRUEVSKI NA SAD

 SAD: Poddr{ka za MPC  Makedonski Amerikanski Sovet- Zaklu~oci

Radio Biljana vo zivo od Lesockiot manastir- Petok navecer i Sabota Navecer po Makedonsko vreme

Otkako samite donesoa definicija za terorizam:i  Otkako  zaedno so teroristite ja okupira Makedonija i na vladeackite partii im nametna da potpisat predavnicki dogovor EU sega i samata se pojavuva so teroristicko povedenie. EU, zaedno so NATO otkako nametnuvajki ja svojata vrz voljata na Makedonskiot narod  go siluvase zaedno so teroristite, sega  voveduva "Crni listi" na protivnicite na  t.n. " Ramkoviot Dogovor ". A toj sramen dogovor  nitu go procitale, nitu go prifatile Makedoncite pa  defakto se protivnici na istiot. Dosega gledame samo insistiranje za sproveduvanje na odredbite sto se odnesuvaat na baranjata na Albancite, a pravata i uslovite za zivot na Makedoncite nikoj ne gi ni spomenuva. Posle se Znaci samo onie koi potpisale ke gi pustaat vo Evropa, a ostanatite  i bez toa ne dobivaat Sengen Vizi!

 Lov na vesterki vo Makedonija!   Zakonot za drzavjanstvo! Polovinata pratenici im objavija  vojna na opozicijata i na Makedonskata Dijaspora. So toa sozdavaat koalicija "treta majka". Poraka: POMNI i ne zaboravaj Makedonijo!

VO EVROPA  DA ILI NE?!? 61 Pratenici rekoa: NA ZDRAVJE ZAKON ZA DRZAVJANSTVO I OTKAZUVANJE OD DIJASPORATA=KRAJ NA MAKEDONIJA!! Narodot i ISTORIJATA ke im sudat!  PROVOKACIITE OD  A1 TV za crkvite

Za liderstvoto    Editorial  Nestor Oginar Bozikni razmisluvanja   2004 Bozik vo Detroit 

PORAKA:Spored principot na Meri "Ako mnogu lugje ostanuvaat premnogu dolgo na nivnoto nivo na nekompetentnost, tie ke ja unistat organizacijata, zatoa sto nivnoto prisustvo  im pokazuva na drugite deka kompetencijata ne e preduslov za uspeh!"

 Pocina Prof Dr.Eftim Kalamaras

Reakcija od Tetovcani koi ziveat vo SAD vo vrska so teritorijalnata podelba i poveke    Makedoncite vo kampanjata na Bush 2004   {to ne go ostavaat na mir Dr Mitrev da si

raboti?! Skrb i uteha vo poseta na Cardiohirurgija kaj Zan Mitrev
Makedonec od Detroit pomaga na semejstvo od Bitola

Makedoncite od Detroit go pozdravija George W. Bush    Nov Makedonski konzulat-Detroit (Foto galerija)  Svetozar Stamevski nov clen na Makedonski Amerikanski Sovet-Detroit

"Microsam" na Blagoja Samakoski kaznet od SAD         Tragicen lov vo Tetovo  -

Ma;eto- povtorno na Tetovska teritorija, ovojpat samiot kako \rtva!

SAD: REAKCIJA NA ZAKONOT ZA DRZAVJANSTVO :  Nestor Oginar,  Pretsedatel na POMNI

DETROIT - REAKCII OD MAKEDONCITE

PODSETNIK:  I PO ILINDEN- ILINDEN ! GOLEMA BOGORODICA  VO SAD

Makedonska Dijaspora Deklaracija od 13 Avgust protiv "Ramkoviot Dogovor"(Real Video)

Framework Agreement-English (Curtesy:Macedonian American Council)

Ramkoviot Dogovor Makedonskii(Blagodarenie na Makedonsko- Amerikanskiot  Sovet-Detroit

 9 AVGUST 2001-WASHINGTON PROTESTI

Press Release za sredbata so ALI AHMETI        

   Krste Pop-Stefanija za ILINDEN 

   SAD- Rezolucija na Sterling Heights za nedela na Makedoncite   ILINDEN 2003 vo SAD  i    PROGRAMA   FOTO GALERIJA OD ILINDEN     ILINDEN 2003-Sterling Heights

Pismo od Senator Stabenow do Makedonskiot Kulturen Centar

 Makedonskite mediumi za Skrb i Uteha  POVODI: Ali Ahmeti vo Vashington

 Foto Report: Makedonski Festival Sterling Heighst/Detroit/ Juni 2003  Golf Turnir Macedonian Open 2003 Detroit

SAD-Sovet na Makedonskata  zaednica Detroit/ Poraka do javnosta    Makedonski Sovet Detroit     Makedonec od Detroit pomaga na Bitolsko semejstvo

SOOPSTENIE vo vrska so SPC i nejzinite odliki    Pismo od Detroit- AMA/Misko Vasovski  

18 Maj 2003 Tetovska sredba-Detroit/Piknik    Idninata na Kosovo spored lobito na Diogardi -Washington     

Detroit/SAD - Misko Vasovski komentira na izjavata na Ljupco Georgievski  Jadranska povelba za Makedonija,Albanija i Hrvatska Maj 2 2003    Bugarija vo NATO Maj 7-mi /Washington  (a Makedonska delegacija od Detroit na 8 mi Maj/ili zaedno?)

Koj kogo true vo Makedonija ?? UCK-ite od Slatina im ja trujat vodata na Makedoncite od Zilce!!! Kade e Svetskata Zdravstvena Organizacija da intervenira kako vo Kumanovsko???Etnicko ili hemisko cistenje na Makedoncite od strana na doselenicite etnicki Albanci i UCK-i ???

Nase prasanje za denes: Sto ceka vladata? Cestitka za Zan Mitrev i 1000 By Pass operacii

  MAKEDONIJA:Vo Tetovo  rusena kukjata na Bosko "Tupance"! Etnicko cistenje ili pak druga "Cistka"!?

 AMERIKA: MANA- Detroit /Nova LOBI  organizacija na Makedoncite  vo SAD   AMERIKA: Misko Vasovski povtorno Pretsedatel na AMA

ALARM! Kakvi podatoci za brojnosta na Makedoncite vo svetot donesuva Agencijata

Znacenje na diplomatijata za uspeh na voenata silaMakedonski  The importance of Diplomacy for the success of the military force  English

Zosto CNBC i NAtional Geographic go "skinaa"Peter Arnet  kako izvestuvac od IRAQ?

REZOLUCIJATA 1244 za Kosovo gi zaboravi ROMITE od Kosovo vo Makedonija.Dali e genocidot kompleten?

Falbeno Pismo od pisatelot Paulo Coelho do  Pretsedatelot Bush (English)   Avstralija: Makedonci izbrani vo Soveti na Opstinite

Atentat  vrz Djindjic! Vrz nego e pukano od daleku pri sto  najmalku dva kursumi go pogodile. Toj podocna im podlegnal na povredite.  Vo Makedonija Lubco pocnal da pisuva!

Dr Stojadin Naumovski, Podpretsedatel na POMNI: ZostoNasiot komentar za problemite so droga i alkohol vo Makedonija A1 TV ne go objavi vo otvoreniot  Forum na svojata Web stranica?  Odgovorot dajte go sami. Eve kade gi upativme:  

Posle verzijata na Andov eve go  i VOZOT verzija na Agron Budzaku 

Sostojbata  vo Makedonija i Bugarija  New York: Koj ke pregovara za IMETO?(Video 76MB)

"Makedonija kako Micronezija": Athens: US Diplomats  resignes! Ostavka na Amerikanski Diplomat-Atina   TRI VODI  pred i posle albanskata teroristicka invazija

FORUM  diskusija  Narode  POMNI ! Udarot vrz vesnikot " NOVA MAKEDONIJA" e udar vrz drzavata MAKEDONIJA! KAKOV E TOJ NAPREDOK KON BEZDNATA: Prvo grabez, pa Albanski teroristi, pak ekonomsko osiromasuvanje i bakrotstvo...na kraj Evro namesto Denar za "bez pari  da se prodade Makedonija"? Sokantno ama  trend sto "goturkaat " uste od osamostojuvanjeto. Namesto  923 milijardi  samo 571 milion evra. Kako se vika toa? 

Makedonskite mediumi "zaboravija" sto se TERORISTI- i posle site zlodela se uste gi narekuvaat kriminalni bandi. Sramota!

Prodolzuva terorizmot na UCK-Dvajca Poljaci od NATO zrtva na mina kaj Kumanovo, a UCK-te vo Vlada, Uprava na Arhiv,Idrizovo, Policija... Provokaciite nemaat kraj...!