PISMA

Nestor Oginar
                                        New York,  28 mart 2004



Do Urednikot  dr. Stojadin Naumovski




Makedonija: Vera i Mok
Povod Izlozbata vo Metropoliten Muzejot na Umetnosta vo New York


       Ako sakate da gi doziveete silata i mokta na makedonskiot tvorecki duh sto opstojuval niz vekovite na minlivoto vreme,  togas dojdete vo Metropoliten Muzejot vo New York i posetete ja izlozbata Vizantija: Vera i Mok-1261-1557.
       Ako sakate da go pocuvstvuvate vistinskoto istorisko mesto na Makedonskoto kulturno nasledstvo kako neodminliv i nedeliv cinitel na scenata na svetskite civilizacii, togas prosetajte se megu poveke od 355 eksponati na ovaa monumentalna izlozba.  Ke ostanete voshiteni, megu drugoto, i pred formite, boite i izrazite sto zracat so magicna energija od ikonite sto stojat pred vas slikani od poboznite i vesti race na nasite makedonski  predci-ikonopisci  vo tekot na ovoj period na makedonskata bogata i burna istorija sto se del od civilizacijata poznata kako Vizantija.
       Ke se pocuvstvuvate beskrajno gordi sto svetot navistina znae da ja ceni i udostoi makedonskata kultura i posebno makedonskiot pravoslaven identitet.  Ako imate dovolno doblest,  togas mozebi i ke ja sovladate i nadziveete gorclivosta sto se javuva pri prepoznatlivite politicki igri i intrigi vo vrska so naseto ime.
       Kako covek koj  pred nekolku nedeli,  pred pocetokot na ovaa izlozba,  javno predupreduvase tokmu okolu tie politicki igri so imeto, moram da kazam deka nasproti site tvrdenja na Ministerstvoto na Kultura za ucestvoto na nasite ikoni  "pod ustavnoto ime Republika Makedonija" ,  nasata drzava na ovaa izlozba e zastapena pod imeto FYR-Macedonia sto ne e nitu nase ustavno,  nitu istorisko,  nitu pak nacionalno ime.  Toa  za zal e neodpovikliva vistina i cinitel od koj sto onie koi sto se odgovorni ne smeat da begaat nitu denes, nitu utre , nitu bilo koga.  Toa ostanuva na nivnata sovest.  Nikakvi politicki i kulturni faktori od Makedonija nemaat pravo da sirat netocni informacii i nevistini okolu toa kako tie ne predstavuvaat vo svetot na razni manifestacii,  bez ogled na toa  kakvi i da se okolnostite.
       Seto ova ne ja namaluva mojata gordost i voshit za ubavinata na naseto makedonsko kulturno nasledstvo.  I faktot sto vo katalogot na ovaa izlozba sme staveni ne pod bukvata M (za Makedonija), tuku pod bukvata F (za FYR-Macedonia) ,  nekade megu Egipet i Francija, ne go pravi moeto zadovolstvo nisto pomalo. 
       Vremeniot politicki poraz na makedonskite institucii e mozebi odraz na nedostatokot na dostoinstvo sto izvira od soznanieto za dlabocinata na minatoto koe sto e neraskinliv
del od nas i bez koe  nitu poedinecot,  nitu drzavata,  nitu nacijata nemozat da go najdat svoeto vistinskoi mesto pod sonceto.
       Sepak, na nas Makedoncite ni ostanuva moralnata pobeda.  Za sreka denovive vo Metropoliten Muzejot vo New York iljadnici posetiteli sto minuvaat pred svetosta i estetskata privlecnost na ikonite na ovaa monumentalna izlozba ziveat so magicnata ubavina na edno vreme cij sto znacaen i neraskiniliv del e Makedonija i makedonskiot narod.

Od Profesor Nestor Oginar
New York

Nas komentar:

Se poveke vo mediumite, a i vo politickite krugovi Makedonija e narekuvana  so svoeto vistinsko ime - Makedonija. Neodamna pretsedatelt na SAD George W.Bush po ne znam koj pat ja spomna Makedonija vo edno od svoite obrakanja do javnosta. Toj ja narece onaka kako sto se vika- Makedonija.I kako sto vo Biblijata naseto ime e spomenuvano vo mnogu za Biblijata vazni migovi, taka i denesnite golemi avtoriteti vo politikata ja spomnuvaat Makedonija so pietet sto so pravo i pripagja. nie sme sekojdnevno svedoci na izgovoruvanjeto na imeto Makedonija so dostojna pocit.

Gradot Sterling Hajts vo SAD duri donese i rezolucija na gradot so koja se voveduva Nedela na Makedonskata Kultura, a vo koja imto Makedonija i Makedonci se spomnuvaat  duri edinaeset pati.

Onie koi sto ja spomnuvaat Makedonija so podbivnoto FYROM ke bidat frleni vo zaboravot, a onie pak koi ne vikaat po naseto biblisko ime ke ostanat zabelezani vo istorijata kako sto ostanaa zabelezani delata na nasite vredni umetnici, tvorci na slavnite ikoni izlozeni denovive vo Metroipoliten muzejot vo New York.

Edno od iminjata koi zasluzuvaat da gi zapomnime e imeto na Howard Kissel, novinar na Daily News od New York. Toj so vozvisenost pisuva za izlozbata, osobeno za ikonita od Makedonija, velejki:"...Da ja zememe na primer ikonata od raniot 15 ti vek na koja e Bogorodica Pelagonica, pozajmena od muzejot na Makedonija.  Na ovoj lik od koj sto zapira zdivot,likot na Bogorodica e ispolnet so taga koja nie obicno ja asocirame so krajot na Isusoviot zivot, a ne so negoviot pocetok. No taa ne e vo podnozjeto  na  razpnivanjeto. Taa vo race drzi bebe cija glava  e svrtena nevoobicaeno nanazad, kon nas. Toa sto  obajcata, majkata i deteto gledaat kon nas go podvlekuva faktot deka nie sme onie koi imaat polza od tragicnata drama na nivnite zivoti...."

urednikot

Vreme na diferancijacija

@iveeme vo vreme vo koe {to vistinskite vrednosti se vo proces na odumirawe, a nemesto niv ni se nametnuvaat bo`emni  “pro evropski” truli, propadnati, nikoga{ vo istorijata nepo~ituvani t.n. “vrednosti” i lu|e koi {to  pretstavuvaat metafora za tie i takvi “vrednosti”.

Najeklatanten primer za ova e  Prof.Qubomir Danail  Fr~kovski, tepa~ot na `eni  od parking vo Skopje, “somnitelnoto lice” , no ne od vremeto na Nu{i}, tuku od vremeto na G-|a ministerka od na{eto vreme vo koe {to toj vo nekolku priliki ni ja zape~atuva{e sudbinata kako na Makedonski narod i kako  na Makedonci.

Neodamna toj ,sakaj}i najverojatno da se oslobodi od eden seriozen kompleks {to se ~ini  go sledi cel `ivot, duri  poka`a deka  ima luda hrabrost za provokacija na trpelivosta na Makedoncite pa vo svojata kolumna  go nare~e  “Faken Aleksandar Golemiot “ najgolemiot vojskovoda~  i strateg  vo istorijata,  Makedonecot  Aleksandar Makedonski.

So toj svoj ~in, toj o~igledno naro~no gi navredi nacionalnite i patriotski ~uvstva na Makedoncite kade i da se po svetot. So ovoj svoj ~in toj u{te edna{ poka`a deka ne samo {to e neprijatelski element i antimakedonski  agent vo Makedonija, ami otvoreno gi obelodeni i svoite destruktivni  subverzivni metodi za ru{ewe na Makedonija kako nacionalna dr`ava i dr`ava vo koja slobodno i gordo `iveat Makedoncite zaedno so site drugi koi {to odbrale so niv da go delat toa par~e od rajot koe {to Gospod im go daruval na Makedoncite.

 Profesorot koj {to patem samo vo ovaa zemja, samo vo  Makedonija mo`e posle seto toa {to go rekol i napravil, posle  se ka`ano i storeno, da prodol`i da bide se u{te nekaznet i da prodol`i da bide profesor, da prodol`i da gi vospituva mladite generacii na Univerzitetot “Kiril I Matodij” vo Skopje, da prodol`i da see seme na delbi i omrazata  na “Justinijana Prima”…

Kako porane{ni studenti  na Univerzitetot “Kiril i Metodij”, kako diplomirani profesionalci koi {to gordo so sebe po svetot go nosat imeto Makedonija i Makedonci, koi {to so gordost i pietet go spomnuvaat imeto na svojot  Univerzitet od koj {to izlegle kako intelektualci – nie najostro protestirame i najseriozno ja  predupreduvame makedonskata javnost na  destruktivniot proces {to se razotkriva vo Makedonija, a od koj proces individualno  Fr~kovski, no i kolektivno  rakovodstvata na SDSM I NSDP stanuvaat neizbe`en del. Tie individualno i kolektivno se ~ini go postignale apsolutnoto dno na moralot. Toa e opasen i `alen proces za koj {to }e moraat da nosat  kako istoriska taka i krivi~na odgovornost.

Raskolot i raspar~uvaweto na Makedonskoto `ivo telo vo narodoti niz Dijasporata e najlo{ata usluga ({teta)  koja {to rakovodstvata na spomnatite partii (povikuvaj}i se na  poimi kako {to se “opzicija” i.t.n.) mo`at da i ja napravat na Republika Makedonija, na Makedoncite , no i na site drugi koi {to `iveat von a{ata dr`ava.

 Ocenuvame deka ova destruktivno povedenie nema da pomine nezabele`ano, a vinovnicite nema da i pobegnat na pravdata  i kaznata {to sekoga{ , duri i vo vremiwata na najtemno ropstvo navremeno  ja izvr{uvala rakata na Makedonskite patrioti i intelektualci.

Zaradi pogore spomnatite predavni~ki akti i povedenie, javno gi informirame liderite na partiite koi {to se solidariziraat i u{te polo{o so svoite partii pau{alno go poddr`uvaat Prof.Fr~kovski za Pretsedatelski kandidat na Republika Makedonija, {to pretstavuva navreda za na{ite patriotski ~uvstva i nacionalna gordost i li~en integritet,  nie morame da gi preispitame odlukite za ednakov tretman na politi~kite strukturi i li~nosti koi {to od Makedonija doa|aat vo poseta niz Dijasporata, taka {to pogore spomnatite lica i rakovodstva na partii gi proglasuvame za nepo`elni lica vo na{ite sredini.

Sekoj niven obid da bidat prisutni  vo na{ite sredini dali kako gosti ili vo kampawa }e go smetame za te{ka provokacija, a za nivnata bezbednost nema da prifatime nikakva odgovornost.

Ete kakvi se “liderite” od “opozicionite partii” koi {to vo minatoto pau{alno ja prezentiraa poddr{ata za Makedonija od strana na makedonskata dijaspora  kako poddr{ka za nivnite partii i kandidati.

Neka ova na{e pismo bide i  javno predupreduvawe do site niv da se dr`at podaleku od Makedoncite niz Dijasporata.

Poddr`ano od:

Makedonski Amerikanski Sovet

Sovet na Makedonskata Zaednica od Detroit

Organizacija na porane{ni studenti  na Univerzitetot “Kiril i Metodij”-Skopje

Makedonsko Narodno Dvi`ewe