Intervju na Voice of America ( Glas na America) na Makedonski jazik so Dr Stojadin B.Naumovski , potpretsedatel na “POMNI”
Dr.Naumovski: Na pocetokot sakam da potenciram deka komentarite od lugje kako sto e Stiven Maer, poranesen zamenik sef na oddelot za Balkan vo CIA, koj vcera na svoeto izlaganje pred Vilson centarot vo Washington, preku koj toj bessramno I otvoreno zagovara podelbi na Makedonija I menuvanje na granicite, nie javno I nedvosmisleno gi otfrlame, a takvite kako nego “poranesni” I najverojatno plateni so bisagji so pari, politicari gi smetame kako neprijateli na mirot I blagosostojbata ne samo na Balkanot tuku I vo celiot svet, lugje koi ako sakate rabotaat I protiv Amerikanskite nacionalni interesi, a mozat da bidat samo motivirani od finansiski ili tesno partiski interesi na lugje koi pripagjaat na oligarhiskite patoloski laboratorii koi na svetot mu ja “podarija” Al kaida, PLO, UCK I mnogu drugi teroristicki organizacii.
Sramota e sto tokmu takvi lugje se citiraat vo mediumite I sto duri ucestvuvaat vo obrazovniot process na SAD (Profesor na oddelot za politicki nauki na Nacionalniot Univerzitet za odbrana), kade I jas ziveam zaedno so del od moet semejstvo I duri plakam danoci koi takvi kako nego gi dobivaat kako plata.
Uste ednas gi otfrlame negovite patoloski spekulacii, a mu nudime obemen matrijal za da se obrazuva vo istorijata za sozdavanjeto na tie “etnicki teritorii” I stradanjata na Makedoncite koi bea etnicki cisteni so stotici godini, a sto denes prodolzuva so edna ista cel sozdavanje na takvi teritorii sto ttakvite kako nego bi trebalo da gi “cementiraat”.
POMNI ima namera da ja kaze vistinata za stradanjata na Makedoncite pred celiot svet na ist nacin kako sto go pravat toa Evreite so svoeteo stradanje od pred 50 godini, I da gi otvori arhivite na Makedonskite instituti zaedno so denesnite dokazi za povtoruvanje na eden ist process na etnicko cistenje I genocid vrz Makedoncite sto se vrsi pred ocite na isti lugje kako sto e g-din Stiven Maer.
Voice of America: Od kade poteknuva idejata za formiranje na politicka partija?
Dr.Naumovski: POMNI e samo prodolzenie na Makedonskoto Narodno Dvizenje sto zaedno so Prof Oginar I uste nekolkumina Makedonci od Tetovo go formiravme uste vo sega dalecnata 1987 g., a so cel da se sozdade seriozna Makedonska organizacija sto ke gi obedini cesnite i neiskompromitirani Makedonci od Makedonija i od Dijasporata .
Svesni sme deka Makedonskata Dijaspora e mnogupati pomnogubrojna i povazna za stabilnosta na Makedonija od site etnicki malcinstva zaedno.Svesni sme deka Makedonskata Dijaspora e najsilnoto oruzje ( ako ne i poslednoto “mirno” oruzje) sto i preostanuva na Makedonija vakva kakava sto e denes i pod najrazlicni pritisoci i provokacii.
Se razbira deka toa sto ni se slucuva vo Makedonija denes i vo izminatite godina i polovina nie go predvidovme uste togas 1987 ta. Ova mu bese predoceno na togasniot drzaven vrv i od mene licno. Bese predocena i ulogata na Makedonskata Dijasporata i Makedonskata Pravoslavna Crkvata vo ocuvuvanjeto na Makedonskata Drzava. Del od toa e sekako i masovnoto ucestvo na Makedoncite i od Dijasporata vo Referendumot za osamostojuvanjeto na Makedonija. Jas sum eden od Makedoncite koi bea vkluceni vo sproveduvanjeto na referendumot.
Za zal po osamostojuvanjeto spletot na okolnostite bese takov sto se soocivme so sostojba kade Makedonskite politicki partii, potpolno ja ignoriraa Makedonskata Dijaspora, no bea i lekoverno vovleceni vo stapica so malcinstvata, vo neprirodni kvazi-koalicii, pa duri kako rezultat na toa i se prikazani kako glavnite vinovnici za grabezot i rasprodazbata na se sto e Makedonsko, nasproti teroristite koi pokraj amnestijata se prikazuvani i kako “spasiteli” na Makedonija.
Makedonskoto Narodno Dvizenje dosega ja pokaza svojata zrelost preku svoite aktivnosti vo Dijasporata za vreme na teroristickata invazija na Makedonija deluvajki preku Makedonski Soveti po kontinenti, no i preku mnogubrojni Makedonski nevladini organizacii niz Dijasporata i Makedonija , megju koi bese i POMNI Inc. sto e registrirana vo New York.
Site Makedonci go dadoa svojot del i na svetot mu pokazaa deka se del od eden ist narod, bibliski i svet hristijanski, covekoljubiv i human, no i slobodoljubiv i praveden.
Se razbira vo ovoj presuden istoriski mig Makedoncite od Dijasporata mora da se organizirani kako politicki subject vo Makedonija za da bidata efektivni na branikot na Makedonija i na Makedonskite nacionalni interesi vo Makedonija i zaedno so svoite braka od Makedonija da ja vratat Makedonija na mestoto vo semejstvoto na narodite sto kako na kolepka na civilizacijata navistina i pripagja.
So drugi zborovi toa doagja i od originalnata zelba na Dijasporata da ne bide zapostavena i zaboravena vo planovite za idninata na svojata vekovna i stradalna tatkovina.
VOA: Zosto
tokmu sega? Znaci, zosto durio sega se formira partija po tolku odrzani
parlamentarni izbori vo Makedonija?
Dr.Naumovski: Nie i porano sme barale da glasame niz Dijasporata ( kako vprocem i za Referendumot za osamostojuvanjeto), no dosega mozese da se toleriraat sostojbite.
Obicno kako po pravilo Dijasporata ja poddrzuvase opozicijata. Makedonskata Dijaspora veke dolgi godini e sistematski ignorirana od strana na oficijalnata vlast i nejzinata originalna ljubov za Makedonija,kako i nejziniot legendaren patriotizam seriozno bea manipulirani pa duri i “obrabotuvani” od razni razuznavacki elementi.
No sega koga NARODOT e opozicijata, poveke od 56% nevraboten, uvreden, etnicki iscisten, obezdomen , koga vsusnost neprirodnite koalicii dovedoa do unistuvanje na ekonomskite osnovi na opstestvoto i go dovede vo prasanje postoenjeto na Makedonija- Dijasporata morase da se pojavi kako nov politicki subject koj ke go poddrzi i organizira NARODOT i negoviot politicki potencijal so zaednicka cel SPAS na Makedonija I MAKEDONSKITE NACIONALNI IDEALI I INTERESI.
VOA : Kolku taa (partijata)
ke bide razlicna od dosega postoeckite partii, koja
ke bide osnovnata razlika?
Dr. Naumovski: Razlikite vo odnos na postoeckite partii i programi se dramaticni i ocigledni.
Za onie koi ja procitale PROGRAMATA toa e tolku vidlivo.
POMNI ke se zalaga za prerodba i obedinuvanje na makedonskite nacionalni ideali, vrakjanje na dostoinstvoto i ugledot, samocuvstvoto i gordosta na Makedonija kako nacionalna drzava, makedonskiot covek, gragjanin i Makedonskiot Narod kade i da e niz svetot!
POMNI ke se stremi za celosno duhovno, politicko, ekonomsko i etnicko obedinuvanje na rasparceniot Makedonski narod i drzava vo ramnopraven Balkan i Obedineta Evropa po principite na pocituvanje na nacionalnite drzavi i nivniot suverenitet, bez mesanje odnadvor.
Kako prvo od organizacionen aspect:
Poagjajki od Statutot, Strukturata na Partijata,Izborot na Rakovodnite tela, nacinot na elektoratno glasanje kade sekoj Makedonec i drug nositel na glasacko pravo moze da glasa nezavisno kade se naogja vo svetot.
Kako primer od vkupniot broj elektoratni glasovi 616 ( po 308 od Makedonija i 308 od nadvor) Makedoncite vo SAD imaat 46 , kolku imaat i Makedoncite na drugite kontinenti, a od sosednite drzavi Pirinska Makedonija (Bugarija)38, Egejska Makedonija(Grcija) 28, Albanija 28, Srbija i Crna Gora 28 i t.n.
Za prv pat vo istorijata site Makedonci so pravo na pasos i ustavno pravo na glas ke mozat da izberat partisko rakovodstvo sto ke go ima legitimitetot na Makedonci od celiot svet.
Voveduvanje na Pretsedatelski sistem i voveduvanje na Potpretsedatel, prestruktuiranje na Sobranieto vo Goren i dolen dom,kade dolniot dom ke gi opfati strukturite porano poznati kako Sobor na zdruzeniot trud i Sobor na Mesnite Zaednici.
Voveduvanje na pozitivni promeni vo opstestvoto i afirmacija na Demokratskite principi onaka kako sto se praktikuvani vo zemjite kade zivee Makedonskata Dijaspora, a ne na nacin na koj nasilno i se nametnuva na Makedonija.
Promocija na model na povekenacionalni sredini kako na primer Sterling Heights/SAD sto e zbratimen grad so Tetovo i crpenje na se sto e pozitivno kako iskustvo.
Transformiranje na ekonomijata na Makedonija vo CENTAR na Balkanot, so vzaemna ekonomska sorabotka i sozivot, ekonomija kade dalekiot Istok i Evropa ke se sretnat so svoite interesi, kako Evroaziski most.
Ekomonija vo koja so zadovolstvo i dobrovolno ke sakaat da se vklucat regionalno site sosedi i sto navistina ke bide “kopcata na svetot” kako sto niz mileniumi bese Makedonija.
Se razbira pred se Makedonija koja ke ja kontrolira sekoja peda Makedonska zemja. Makedonska Armija, Plicija, Zdravstvo,Pravosudstvo, Obrazovanie, Socijalna politika so najvisoki standardi, kako za priem vo nivnite redovi, taka i za performansi.
Samo taka vo sekoj grad i selo ke vladee slovoto na zakonot, a bezbednosta na gragjanite ke bide na prvo mesto. Makedonija vo koja sekoj sto plakja danok ke moze da glasa, no ne i sprotivnoto kako sto e sega slucaj.
POMNI ke se zalozi za detalno preispituvanje na site Zakoni doneseni pod prinuda na teroristicka invazija i pod pritisoci odnadvor i sprotivno na slobodnata volja na narodot.
POMNI ke otpocne proces na otvoranje na dosijeata za Drzavjanstvo na neMakedonci i nacinot na koj tie se dobieni osobeno vo izminatite 12 godini.
Na Makedonskite isselenici ke im ovozmozi:
Glasanje vo odsustvo ( kako vo SAD)
Organizirano ucestvo vo vlasta vo Dolen Dom kako danocni obvrznici ili pak spored mesto na ziveenje
Ucestvo vo Gorniot Dom preku otvoreni proporcionalni listi na politickite partii
Ucestvo vo Isselenickiot Sovet
Glasanje so elektoratni glasovi spored mestoto na ziveenje nadvor od Republika Makedonija
Pointenzivno izdavanje na Edinstven i unificiran Makedonski Pasos na site sto se Makedonci ili drzavjani na Republika Makedonija i imaat pravo da go imaat
Otvoranje na Makedonski Ambasadi i konzulati sekade kade sto ziveat golem broj Makedonci ( Pr.Chicago, Detroit i t.n.)
Sproveduvanje na realen popis na Makedoncite preku koj ke moze da se izgradi realen izboren sistem.
Neprifatlivo e vo 6 izborni edinici da se ima 1,680,000 glasaci, a da se citiraat podatoci za 2,000.000 Makedonski drzavjani. Ima li Makedonija maloletni deca koi ne glasaat. Dali e toj soodnos realen? Ocigledna e manipulacijata so brojot na ziteli i glasaci!
Aproksimacija na zakonodavstvoto prvo so sosedite, a potoa so Evropa.
Sekoe povrzuvanje so teroristicki aktivnosti ke mora da se kaznuva najstrogo, vklucuvajki i smrtna kazna- kako sto e vo SAD i kaj nasite sosedi, namesto paradoksot Bugarija,Grcija i Albanija da go zadrzat toa pravo, a Makedonija koja e pod teroristicka invazija da se deklarira protiv smrtna kazna i da dava amnestii na teroristi vo sarkasticni okolnosti, pa duri nekoi i da gi rehabilitira i vo politicari.
POMNI predviduva koreniti izmeni vo recisi sekoja sfera na Drzavata, no so upotreba na provereni alternativi vo uspesnite demokratii vo svetot, pred se SAD- koi ne ke mozat da prigovaraat na takvi promeni koi se vo upotreba tokmu na Makedoncite vo nivnata drzava i koi Makedoncite lojalno gi pocituvaat.
VOA:
Koga ke bide registrirana, koj ke bide pretsedatel i onie osnovni
podatoci?
Dr.Naumovski : POMNI ke bide registrirana naskoro. Pretsedatelot na POMNI e Prof.Nestor Oginar, poznat Makedonski intelektualec, koj vo momentov se naogja vo Makedonija.
Jas sum potpretsedatel na POMNI. Partijata pokraj standardnite tela kako Sekretar, Blagajnik i zamenici,ima i 12 Direktori, 13 Rakovoditeli, Isselenicki Sovet od 16 clena( po 8 od Makedonija i po 2 od sekoj kontinent)., 5 clena kontrolna komisija i drugi tela. Partijata ke odrzi predizbori za kandidati na izbirackite spisoci, za koi po pat na elektoratni glasovi ke imaat moznost da glasaat za prv pat vo istorijata site Makedonci nositeli na glasacko pravo i toa kade i da se po svetot.
Svecenata promocijata ke bide najavena preku mediumite.
VOA: Na krajot, kako ke uspeete da vodite politicka
partija koja ke deluva vo
Makednija i ke raboti na idninata na drzavata, od dijasporata? Dali toa bi
mozelo da bide problem?
Dr. Naumovski: Ne stanuva zbor deka nie ke vodime politicka partija od Dijasporata. Se sto kazav dosega zboruva deka toa e zaednicka partija na Makedoncite od Makedonija i od Dijasporata. Koordiniranjeto i resavanjeto so elektoratni glasovi i preku telata na POMNI sekako ke garantira uspesno rakovodenje. Se razbira deka centar na partijata ostanuva Makedonija. Inaku denes so Makedonija gledame deka vladeat razni emisari i olesnuvaci koi voopsto ne se Makedonci i od Makedonija, Ambasadori na tugji drzavi koi gi stitat svoite nacionalni interesi. Znaci vo toj kontekst smetam deka duri i da sme vo Dijasporata ke bideme pobliski do Makedonija od poveketo takvi “rakovoditeli” koi samo sakaa da ni nametnat status na protektorat sto ke go upravuvaat nivni guverneri.