IZBRANA NOVATA MAKEDONSKA VLADA

 

 

Makedonskoto Sobranie ve~erva so 72 glasa "za" i 28 "protiv", ja izbra novata Vlada na Republika Makedonija, ~ij premier e Branko Crvenkovski.

Noviot vladin kabinet na Crvenkovski broi 18 ~lenovi. Minister za vnatre{ni raboti e Hari Kostov, za odbrana Vlado Bu~kovski, a za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva.

Ministerstvoto za finansii }e go rakovodi Petar Go{ev, Ismail Dardi{ta resorot pravda, a Ilija Filipovski ekonomijata. Slavko Petrov e noviot minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Rexep Selmani za zdravstvo, Azis Polo`ani za obrazovanie, Jovan Manasievski za trud i socijalna politika, Aleksandar Ge{takovski za lokalna samouprava, Blagoja Stefanovski za kultura, Milaim Ajdini za transport i vrski i Qubomir Janev za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

Ministri bez resor se Radmila [e}erinska, Musa Xaferi i Vlado Popovski.

Na po~etokot na ovaa sobraniska sednica Crvenkovski ja obrazlo`i programata za rabota na novata Vlada.

"Svesni sme za ogromnite problemi i predizvici pred koi sme ispraveni i za te{kata i odgovorna zada~a koja ni pretstoi. Doverbata koja gra|anite ni ja uka`aa na neodamna odr`anite parlamentarni izbori ne obvrzuva, bez razlika dali pripa|ame na pozicijata ili opozicijata", re~e mandatorot Crvenkovski, vo negovoto ekspoze vo Sobranieto na Republika Makedonija.

Obrazlo`uvaj}i ja programata za rabotata na vladata vo periodot 2002-2006 godina, Crvenkovski re~e deka vo nea na~elno se nabroeni prioritetite, principite i zalo`bite na idnata vlada.

Spored nego, vedna{ po konstituiraweto }e se pristapi kon izrabotka na detalna vladina programa, so rokovi za realizacija na oddelni zakonski i drugi proekti, koja }e bide stavena na uvid na Parlamentot i celokupnata javnost.

Mandatarot Crvenkovski se zapra{a: "Koj e prioritetot nad prioritetite, ne{to od kade mora da se trgne i bez ~ie nadminuvawe nema napred, nema idnina. Dali e toa toa e ogromnata siroma{tija, beda i nevrabotenost?".

Toj naglasi deka samo dva oficijalni podatoka se dovolni da ka`at se, a toa se deka 500.000 lu|e `iveat pod pragot na siroma{tijata, a 374.000 se nevraboteni. "Duri i da ne i veruvame na statistikata dovolno e da pogledneme {to e na{eto sekojdnevie: {trajkovi vo pretprijatijata, protesti po ulicite, blokadi na pati{tata", re~e Crvenkovski.

Mandatarot naglasi deka se postavuva pra{aweto: "Dali }e ja imame neophodnata stabilnost, neophodniot elementaren ambient za sproveduvawe na nu`nite reformi vo obrazovanieto, zdravstvoto, dr`avnata administracija ili pak uspe{no sproveduvawe na te{kiot proces na evroatlansko integrirawe, ako postojano kako dr`ava sme soo~eni so takov ogromen broj gra|ani koi ne mo`at da si obezbedat gola egzistencija za sebe i za svoite semejstva".

"Od druga strana, re~e Crvenkovski, "ima li zna~aen is~ekor na toj plan bez otvorawe novi i restartirawe na starite kapaciteti, za {to se potrebni sve`i doma{ni ili stranski investicii".

"Koj e toj {to }e investira, {to }e gradi, {to }e vrabotuva vo zemja vo koja sekoj den i nasekade se puka, vo koja na edna tretina od teritorijata ne e prepora~livo da se patuva ve}e po prviot mrak. Vo zemja kade decata ginat igraj}i basket i kade drugi deca, namesto da bidat vo u~ili{te, odat po ulicii i tepat starci. Ima li nekoj iluzija deka e mo`en ekonomski napredok i prosperitet vo dr`ava, kade mirot e na stakleni noze, kade vladee nestabilnost i nesigurnost. Takov primer Evropa dosega ne poznava", istakna Crvenkovski.

Potsetuvaj}i na poslednive dve godini vo koi, kako {to re~e, "na najsurov na~in se vide kolku skapocena rabota se mirot i bezbednosta, izgubenite ~ove~ki `ivoti, iljadnicite raseleni i proterani, razru{enite i opo`areni domovi", Crvenkovski naglasi deka "toa e straotnata cena koja ja plativme i koja za `al se u{te ja pla}ame".

Spored mandatarot na novata vlada, so toa se poka`alo u{te edna{ deka "e mnogu polesno da se podmetne, otkolku da se ugasi po`ar, odnosno da se po~ne, otkolku da se zapre edna vojna".

"No isto taka se uverivme i deka nemame li mir i stabilnost, nemame ni{to-nitu demokratija, nitu pravna dr`ava, nitu uspe{na ekonomija", podvle~e toj.

Spored Crvenkovski, toa zna~i deka vra}aweto na mirot, bezbednosta i sigurnosta e na{iot najgolem prioritet, prva rabota i zada~a na novata vlada, zapra{uvaj}i se: "Koj e patot ne do privremen, tuku do traen, ne do prividen, tuku do vistinski mir i stabilnost?".

"Tuka mo`ebi doa|ame do sr`ta na problemot, do vistinskiot odgovor-me|uetni~kite odnosi. Toa go potvrduva i na{eto sopstveno gorko iskustvo, no i site onie tragedii {to se slu~uvaa na prostorite na porane{na Jugoslavija vo poslednite desettina godini", re~e Crvenovski, naglasuvaj}i oti "ako ja najdeme formulata za me|uetni~ka tolerancija i doverba, za vistinski traen so`ivot, toga{ sme go na{le i klu~ot za traen mir i politi~ka stabilnost, kako neophodni preduslovi za re{avawe na site drugi problemi i te{kotii vo na{ata dr`ava".

"Ako ne uspeeme na toj plan-ne sme uspeale ni{to", re~e Crvenkovski, poso~uvaj}i oti "toga{ povtorno go ostavame prostorot na ektremistite i militantite na prekrojuva~ite na granicite, zagovornicite na podelbi i preselba na naselenieto".

"Za da kompliciranosta vo odgovaraweto na ona kratko i ednostavno pra{awe od po~etokot se dovede do apsurd mo`e da se pogri`i nekoj de`uren advokat na |avolot, koj }e se pojavi od nekade i so pravo }e pra{a: A kako }e gradite mir i so`ivot, ako prvo ne go pobedite kriminalot i korupcijata? Zarem ste tolku naivni da smetate deka podzemjeto bez razlika na etni~kite boi }e vi dozvoli taka lesno da im go odzemet ova {to ~esnite gra|ani go narekuvaat haos, a za niv pretstavuva vetena zemja, dr`ava bez red i poredok, bez zakon i sistem na moralni normi?", naglasi Crvenkovski vo ekspozeto.

"Site kriminalci vo ovaa dr`ava, po~nuvaj}i od dileri so droga, makroa i uli~ni silexii, pa se do majstorite na kriminalni privatizacii, gospodarite na {vercerskite kanali i korumpiranite politi~ari vo ovie dve godini se samoproglasija za nacionalni heroi i patrioti, osloboditeli i braniteli, bez razlika dali se povikuvaat na makedonskata ili albanskata kauza", oceni toj.

Makedonija, spored Crvenkovski, deneska e dr`ava ne so eden, tuku so mnogu problemi. Tie se me|usebno povrzani i usloveni, isprepleteni se i pri~inski i posledi~no. Ovie problemi, kako {to re~e "ne se re{avaat so segmentaren pristap".

"Nema uspe{no re{enie za nitu eden problem ako ne gi re{ime site", naglasi mandatarot, poso~uvaj}i deka "programata za rabota na idnata vlada e definirana i izdiktirana to~no i bezmilosno precizno od surovata realnost vo koja deneska `iveat dva milioni i 100 iljadi gra|ani na ovaa dr`ava".

"Nivnite barawa i o~ekuvawa ne se nitu neskromni, nitu neprirodni nitu preterani. Tie ednostavno baraat mir, pravda i dostoinstven `ivot", dodade toj.

Zboruvaj}i za minatogodi{nite voeni konflikti, Crvenkovski re~e deka "tragedijata be{e ogromna, mnogu izgubeni `ivoti, unesre}eni semejstva, strav, nesigurnost, jad, omraza i nedoverba". "Ne treba da zaboravime oti tragedijata mo`e{e da bide u{te pogolema i deka mo`e{e da ni se slu~i scenarioto vo Bosna so site posledici i da ni se slu~i celosna nacionalna dr`avna i ~ove~ka destrukcija", istakna toj.

Naglasuvaj}i deka i denes ima razli~ni stavovi i razmisluvawa okolu ohridskite pregovori i Ramkovniot dogovor, manadatarot na novata vlada re~e: "U~estvuvav vo tie pregovori, go staviv svojot potpis na Dogovorot i tvrdam i uveren sum deka toa be{e najdobroto mo`no re{enie vo dadenata situacija".

"Mojata odgovornost i na site drugi u~esnici }e be{e u{te pogolema ako ne postignevme politi~ki dogovor i ako dozvolevme voenoto ludilo da gi diktira rabotite i da ne vturne vo bezdnata pred koja se nao|avme i od koja vra}awe nazad nema", re~e mandatarot.

Makedonija, prodol`i toj, po Ramkovniot dogovor vo ustavno-pravna smisla ne e istata dr`ava kako onaa od pred toa, no i so i po ovoj dogovor Makedonija e sepak unitarna dr`ava so so~uvan teritorijalen integritet i {to e najva`no, dr`ava so svoe ime.

Spored Crvenkovski, Ramkovniot dogovor ne e garancija za traen mir i stabilnost, "tuku pretstavuva edna golema {ansa, koja dali }e ja iskoristime zavisi od samite nas".

"Tvrdam deka vistinski nacionalen makedonski interes e nenapu{tawe, nerevidirawe i neopstrukcija, tuku naprotiv celosno i navremeno implementirawe na Ramkovniot dogovor. Toa e pristapot koj }e ja odzeme energijata i }e go stesni prostorot za dejstvuvawe na kakvi bilo albanski ili ~ii bilo drugi ekstremni grupacii i poedinci koi smetaat deka Ohridskiot dogovor ne e ni{to, neprifatliv kompromis koj ne soodvetstvuva na nivnite ambicii za menuvawe granici i sozdavawe etni~ki ~isti teritorii", potencira{e toj.

Takvi ekstremni struktrui postojat i denes po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, a za `al }e postojat i vo idnina, no so niv dr`avata }e se bori i soo~i, deciden e Crvenkovski.

"Klu~no pra{awe za idninata na Makedonija e dali na{ite sogra|ani Albanci }e bidat zaedno so nas vo edinstven front za odbrana na zaedni~kite vrednosti i zaedni~kata dr`ava ili }e bidat od drugata strana solidarni so takvite radikalni strukturi, kako {to se slu~i minatata godina", re~e toj i dodade deka sproveduvaweto vo celost i navreme na obvrskite od Ramkovniot dogovor za ovaa vlada }e bide eden od najvisokite prioriteti.

"Ona {to nie Makedoncite mora da go razbereme bez ogled na toa dali na nekogo mu se dopa|a ili ne, e deka Makedonija ne e dr`ava samo na makedonskiot narod, a site ostanati se kako nu`no zlo vo ovaa lo{a sudbina koja mora da se prifati od nemajkade. Treba da razbereme i da prifatime deka Makedonija ni pripa|a na site podednakvo i deka nikoj nema ekskluzivno pravo na nejzina sopstvenost", naglasi toj.

Treba da se soo~ime so realnosta, poso~i mandatarot, deka "struktura na naselenie od 23 otsto ne mo`e da se podvede pod standardi od drugi dr`avi kade malcinstvata se zastapeni so pet, sedum ili devet otsto".

"Od druga strana, na{ite sogra|ani Albanci treba da razberat i prifatat deka lojalnosta kon sopstvenata dr`ava, kon sopstvenata tatkovina e sekoga{ na povisoko nivo od lojalnosta kon sopstveniot etnikum vo drugi dr`avi. Da prifatat deka pravata i obvrskite odat zaedno. Deka ova {to e sodr`ina na noviot Ustav i Ohridskiot dogovor ne e samo prva ili nekoja po red etapa, tuku definiivna i trajna osnova, temel na koj }e ja gradime zaedni~kata ku}a, zaedni~kiot dom - Republika Makedonija", potencira{e Crvenkovski.

Zboruvaj}i za koaliciraweto na "Za Makedonija zaedno" so Demokratskata unija za integracija, Crvenkovski poso~i na faktite deka minatata godina makedonskite bezbednosni sili vojuvaa protiv "ONA", oti DUI e politi~ka partija koja proizleze od strukturite na porane{nata "ONA" i deka na ~elo na ovaa partija se nao|a liderot na porane{nata "ONA" Ali Ahmeti.

Crvenkovski potencira{e deka koalicijata so ovaa partija ne e napravena zaradi vlast. "Koalicijata 'Za Makedonija zaedno' samata osvoi 60 prateni~ki mesta. Pretpostavuvam deka sekomu e jasno deka ne e nikakov problem da dojdeme do neophodnata brojka 61 i celata vlast, ako ni e do vlasta, da ja imame za sebe bez da ja delime so nekoj drug", re~e toj.

Koalicijata, kako {to poso~i mandatarot, ne e napravena zaradi me|unarodniot pritisok, bidej}i "takov pritisok ne postoe{e".

"A i ako postoel zo{to bi popu{tile pred nego? Verojatno odgovorot povtorno bi bil - zaradi vlast. Ama, vlasta ve}e ja osvoivme i ako eden den ja izgubime toa nema da bide zatoa {to taka nekoj odnadvor re{il, tuku zatoa {to taka }e odlu~at gra|anite na Makedonija", re~e toj.

Politi~ki stav, a ne matemati~ka potreba, prodol`i toj "e deka tokmu vo imeto na stabilnosta, so`ivotot, integriranosta i zaedni~kata idnina, vo izvr{nata vlast Makedonija treba da participira i politi~ka partija na Albancite so silen izboren legitimitet, so mo`nost da vlijae vo odlu~uvaweto, no i da ja deli odgovornosta za sostojbite vo dr`avata".

"Koj }e bide toj na{ koalicionen partner ne odlu~iv jas, nitu koalicijata 'Za'. Taa odluka ja donesoa 140.000 na{i gra|ani Albanci koi i ja dadoa svojata doverba tokmu na Demokratskata unija za integracija", poso~i Crvenkovski.

Minatoto ne mo`eme da go promenime, no ona {to mo`eme da go promenime, da go napravime podobro e na{ata idnina. Toa, spored nego, "e zada~ata na ovaa vlada".

"Nie vo sorabotkata so DUI vleguvame otvoreno i iskreno. Toa {to go dogovorivme vo Ohrid - da go sprovedeme. Toa {to javno go deklarirame - da go napravime. Znam deka ovoj na{ ~ekor od odredeni strukturi }e bide `estoko kritikuvan. ]e ne potsetuvaat na minatogodi{nite `rtvi i nesre}i. Jas bi odgovoril - tokmu vo imeto na tie `rtvi, tokmu vo imeto na toa da ne bidat zaludni, a nema da bidat zaludni ako bidat posledni, ako napravime se da ne ni se slu~at novi, mo`ebi pove}ekratno pogolemi tragedii, svesno i odgovorno go prezememe ovoj na{ rizik", re~e mandatarot.

Liderot na SDSM re~e deka za razlika od dosega, ovaa koalicija nema da funkcionira po principot na podelba na sferi na vlijanie i odgovornost, tuku po principot na podelba na odgovornost vo site sferi na odlu~uvawe.

"DUI nema da bide garantot za mirot ili za sproveduvawe na zakonot vo Tetovo, a SDSM ili LDP vo Skopje ili vo Del~evo. Za mirot, po~ituvawe na Ustavot i sproveduvawe na Zakonot i vo Tetovo i vo Del~evo, odgovornost }e nosat za toa zadol`enite institucii na dr`avata", re~e toj.

Odgovornosta na politi~kite partii, na koalicijata Za i DUI, veli Crvenkovski "}e bide kako tie institucii }e funkcioniraat".

"Denes Makedonija e kriminalizirana i korumpirana dr`ava. I sekoj obid za relativizirawe na ovoj fakt, zna~i begawe od vistinata i onevozmo`uvawe na vistinska bitka protiv ova ogromno zlo", smeta toj.

Makedonija po ova pra{awe ve}e se nao|a na crnite listi na me|unarodnata zaednica i toa ne zaradi politi~ki motivi, tuku zatoa {to golem del od destinacite na na{ite balkanski {vercerski kanali se tokmu vo zapadnite zemji, poso~i toj.

"Denes vo Makedonija postepeno, no sigurno se uni{tuva vrednosniot sistem - sistemot na moralni normi. Sekojdnevno, so primeri se bri{e linijata me|u zakonito i kriminalno, moralno i nemoralno, pravilno i pogre{no. I {to e najlo{o, lu|eto po~naa da se naviknuvaat deka toa e normalno. Makedonija e mala zemja i vo nea se se znae. To~no se znae koj {to raboti i kolku mo`e da zaraboti. Se znae i {to mu bile roditelite i kolkavo nasledstvo mu ostavile. A isto taka, se znae i koj, {to i kolku ima. Jasno e kade zavr{uva sposobnosta i {tedlivosta, a kade po~nuva kriminalot, zloupotrebata i korupcijata", re~e mandatarot.

Toj smeta deka "i idealno da gi postavime me|uetni~kite odnosi, duri i da go najdeme klu~ot za site drugi te{ki problemi vo dr`avata, ako ne gi stavime kriminalot i korupcijata pod kontrola, ako ne gi svedeme vo podnoslivi ramki, od Makedonija dr`ava ne biduva".

"Ili pravoto i zakonot }e zavladeat vo ovaa dr`ava, ili ovaa vlada }e si odi", istakna Crvenkovski, odgovaraj}i im na, kako {to re~e, "site skeptici okolu kursot na novata vlada po ova pra{awe". Toj dodade deka }e se preispita se {to e protivzakonski napraveno i oti }e odgovara sekoj {to postapil protivzakonito.

Kako iden premier, toj garantira deka niedna postapka, nieden proces nema da bide politi~ki motiviran i oti na ovoj plan nema da ima selektiven pristap. Spored Crvenkovski, zakonot mora da va`i i }e va`i za site podednavko, bez razlika na politi~kata ili etni~kata pripadnost. Toj u{te edna{ naglasi deka nema da ima politi~ki revan{izam, no deka }e ima sankcionirawe na kriminalot.

"Po~ituvani kandidati za ministri, Makedonija preku no} ne mo`eme da ja napravime bogata dr`ava, dr`ava bez socijalni problemi. Zatoa }e bide potrebno i vreme i mnogu preduslovi. Nekoi }e zavisat od nas, nekoi ne", re~e Crvenkovski i dodade deka preku no} ne mo`e da se iskoreni nasilstvoto, kriminalot i korupcijata. Spored nego, toa }e bide te{ka bitka i so mnogu rizici i izrazi nade` deka site se svesni vo {to vleguvaat, prifa}aj}i ja kandidaturata za ~lenovi na novata vlada na Republika Makedonija.

"No, ona {to mo`eme da go napravime sega, vedna{, toa e Makedonija da dobie ~esna, skromna i odgovorna vlada. Toa zavisi od nas, 18 lu|e i od nikoj drug", istakna mandatarot, istaknuvaj}i deka svesta na na{iot narod e na mnogu povisoko nivo od onaa na politi~kite eliti i partiskite liderstva. Toj izrazi ubeduvawe deka gra|anite }e ja razberat vladata koga nema da mo`e da re{i nekoi problemi {to objektivno ne mo`at da se re{at. "No samo pod eden uslov-ako se ubedeni deka rabotime ~esno, sovesno i za dobroto na site", dodade Crvenkovski.

Toj naglasi deka da se bide premier ili minister vo koja bilo dr`ava e najgolema ~est, "ne{to {to so pari ne se pla}a, ne{to {to se pameti so generacii". "No, da se zavr{i sramno na ovie funkcii e sram {to u{te podolgo ne se zaborava", re~e Crvenkovski.

Toj ja povika javnosta, mediumite i nevladiniot sektor da prodol`at da bidat de`urnata sovest na op{testvoto i na raboteweto na dr`avnite institucii. Otkrivaweto i obelodenuvaweto na anomaliite, se razbira koga toa se pravi na odgovoren na~in, vrz osnova na fakti, spored Crvenkovski, ne samo {to ne e na {teta, tuku }e bide od ogromna pomo{ na vladata vo procesot na sovladuvawe na zloto {to ne zagrozuva i kako narod i kako dr`ava.

Zboruvaj}i za celite i zada~ite na novata vlada vo sferata na ekonomskiot sistem, socijalnata politika i op{testvenite dejnosti, kako i merkite i aktivnostite za nivnoto ostvaruvawe, Crvenkovski re~e deka vladata na Republika Makedonija ve}e vo prvite sto dena od svoeto formirawe, vo sorabotka so doma{ni i me|unarodni eksperti }e izraboti nacionalna strategija za sovladuvawe na nevrabotenosta i namaluvawe na siroma{tijata.

Glavnite lostovi na taa strategija }e bidat zgolemuvawe na obemot i efikasnosta na investiciite, promovirawe na Makedonija vo privle~na destinacija za stranskite direktni investicii i za koristewe na koncesionoto pravo preku nejzina bezbednosna stabilizacija, preku merkite na tekovnata ekonomska politika i spre~uvawe na korupcijata, kreditna, dano~na i nadvore{no-trgovska politika vo funkcija na poddr{ka na investiciite vo trudointenzivnite, no sovremeni sektori koi se propulzivni izvozno orientirani, obezbeduvawe soodvetni danoci i olesnuvawe na rabotodavcite koi vrabotuvaat novi lica nad postojniot obem, zapo~natite reformi, privatizacijata i doizgradbata na mehanizmite na pazarnata ekonomija koi }e ja spre~uvaat nelojalnata konkurencija i }e go onevozmo`uvaat monopolskoto odnesuvawe na pazarot.

Vladata }e ja prodol`i politikata na makroekonomska stabilnost, }e se vodi buxetska politika vo funkcija na razvojot, }e se vodi dano~na politika koja }e se temeli vrz principite na neutralnost, pravi~nost i ednostavnost so cel namaluvawe na indirektnite danoci vo vkupnoto dano~no optovaruvawe, namaluvawe na dano~nite osloboduvawa i olesnuvawa preku pro{iruvawe na dano~nata osnova i ukinuvawe na danokot na finansiski transakcii, odnosno takanare~niot voen danok.

Crvenkovski veti deka }e se obezbedat ednakvi uslovi za site subjekti na pazarot, naglasuvaj}i deka ne smee da ima privilegirani i diskriminirani firmi i pretprijatija.

Vladata na Republika Makedonija }e izgotvi strategija za optimizacija na javniot sektor, koj }e bide dimenzioniran vo soglasnost so stepenot na razvienost na Republika Makedonija, so ekonomskite i socijalni potrebi na nejzinite gra|ani, kako i vo soglasnost so strategiskite interesi na Republika Makedonija.

Vladata }e vodi politika na socijalno partnerstvo so sindikatite za ostvaruvawe i za{tita na pravata na rabotnicite.

"Del od pri~inite za visokiot stepen na korumpiranost vo dr`avnata administracija, me|u drugoto, se nao|aat i vo zakonskite re{enija koi definiraat golem broj diskreciski prava", istakna Crvenkovski.

Od tie pri~ini, najavi toj, }e se preispita vkupnata zakonska regulativa, diskreciskite prava }e se svedat na minimum, so tendencija vo odredeni sektori, kade toa e mo`no, celosno da se eliminiraat.

Toj re~e deka novata vlada }e gi obnovi i prekinatite pregovori so Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka, kako klu~ni me|unarodni finansiski institucii, za da se obezbedi neophodnata platno-bilansna i druga finansiska poddr{ka na zemjata.

"Misijata na MMF }e dojde vo Republika Makedonija ve}e kon krajot na idniot mesec. Tokmu tie aran`mani, kako i raspravata okolu buxetot za narednata godina, }e bidat povod vo Sobranieto da se otvori poseopfatna debata za ekonomskata politika na novata Vlada i za merkite i aktivnostite za nejzinoto ostvaruvawe", re~e Crvenkovski.

Kako prioriteti na novata Vlada vo sferata na nadvore{nata politika, toj gi poso~i polnopravnoto ~lenstvo vo Evropskata unija i NATO-dolgoro~ni strate{ki opredelbi za koi, kako {to re~e, od osamostojuvaweto na Republika Makedonija postoi partiski, etni~ki i socijalen konsenzus.

Toa, re~e Crvenkovski, se gleda od programite na site politi~ki partii, deklaraciite i dokumentite na site dosega{ni vladi i za toa pra{awe "ne samo {to nema razliki, tuku postojat celosno identi~ni stavovi".

"Ona {to mo`ebi vnesuva izvesna dilema i vo Makedonija i vo strukturite na EU i NATO, e dali tie opredelbi se su{tinski ili samo deklarativni, dali e toa svesen i racionalen izbor ili samo pomodarsko sledewe na trendot koj gi zafati site isto~no i centralnoevropski dr`avi koi proizlegoa od socijalizmot i ednopartizmot", smeta mandatarot na novata makedonska Vlada.

Vo izminatiot period, oceni toj, "~esto se slu~uva{e edno da se govori, a drugo da se pravi, a ponekoga{ i ona {to oficijalno se govori da bide vo direktna sprotivnost so na{ite strate{ki opredelbi".

"Makedonija e evropska dr`ava i nejzinoto mesto e vo zaedni~kiot evropski dom i zaedni~kite sistemi za bezbednost. Toa e idninata, toa e prespektivata na na{ite mladi, na na{ite deca. Se drugo e istoriski }orsokak", re~e Crvenkovski, naglasuvaj}i deka "novata vlada go po~nuva svojot mandat so silno ubeduvawe deka bitkata za ostvaruvawe na na{ite strate{ki aspiracii ne se dobiva vo Brisel, tuku ovde vo Makedonija".

Spored nego, "od toa vo koja mera Makedonija }e ja napravime stabilna, }e gi jakneme i razvivame demokratskite procesi, civilnoto op{testvo, pravnata dr`ava, slobodniot pazar, me|uetni~kata i me|ukonfesionalnata tolerancija i slobodata na mediumite, }e zavisi dali patot kon celosnoto integrirawe }e bide pokratok ili podolg, pouspe{en ili ne".

Crvenkovski smeta deka na me|unarodnata scena postojat pravila na igra, koi ponekoga{ se pravedni, a nekoga{ ne, kako i deka interesite ~esto se posilni od principite.

"No, zada~a na ovaa Vlada ne e da isprava svetski nepravdi. Nie ne sme antiglobalisti~ko nevladino zdru`enie na gra|ani. Zada~a na ovaa Vlada }e bide, imaj}i gi predvid globalnite me|unarodni odnosi, da izvle~e i postigne maksimum za svojata dr`ava i svoite gra|ani", istakna toj.

Odnosite na novata makedonskata Vlada so EU i NATO, spored nejziniot mandatar, }e bidat "iskreni, otvoreni i partnerski".

"Dobrite odnosi i aktivnata sorabotka so na{ite sosedi, so zemjite vo regionot i so EU, so Va{ington, Moskva i Peking }e bidat prioritet vo na{ata nadvore{na politika", re~e toj.

Spored Crvenkovski, "ovaa Vlada treba da ja prezeme odgovornosta za sostojbite vo dr`avata vo edno isklu~itelno te{ko vreme". "Svesni sme {to stoi pred nas i {to ne ~eka", naglasi toj.

Toj re~e deka spored optimistite-na ovie izbori Makedonija ja dobila svojata {ansa, dodeka pesimistite velat oti na ovie izbori Makedonija ja dobila svojata posledna {ansa.

"Dobro e {to i ednite i drugite veruvaat deka i pokraj planinata od te{kotii {to ne o~ekuva, imame {ansa. Ajde site zaedno da ja iskoristime", pora~a Crvenkovski.

Toj povika zaedni~ki "da ja razbudime nade`ta kaj na{ite gra|ani, da ja pottikneme samodoverbata na na{iot narod, da go motivirame intelektualniot potencijal vo dr`avava, da se obedinime okolu nacionalnite i dr`avni interesi i silno da veruvame deka ova e patot po koj treba da se odi".

"Da ne dozvolime ni{to da ne pokoleba i da ne zapre-nitu te{kotiite, nitu preprekite, nitu incidentite. Dlaboko sum ubeden deka Makedonija u{te edna{ }e go poka`e svojot silen dr`avotvoren kapacitet. Silno veruvam deka Makedonija }e ima svoja idnina. ]e bide mnogu te{ko, no na krajot }e uspeeme. Makedonija }e pobedi", re~e na krajot od svoeto ekspoze vo Sobranieto mandatarot na novata makedonska Vlada Branko Crvenkovski.

Na barawe na koordinatorot na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE Marjan \or~ev i minister za zemjodelstvo vo ostavka, pretsedatelot na Sobranieto Nikola Popovski dade pauza do 13 ~asot i 30 minuti, po {to prodol`i raspravata po ekspozeto na Crvenkovski.

Sostavot na novata vlada se izbira so poddr{ka so 61 pratenik.

Na sednicata be{e verifikuvan prateni~kiot mandat na Tasim Sulejmanovski od koalicijata "Za Makedonija zaedno", a konstatirani se ostavkite na prateni~kite funkcii na Arben Xaferi od DPA i na Abdurahman Aliti od PDP.

Kako {to poso~i pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makeodnija Nikola Popovski potrebno e Dr`avnata izborna komisija da go izvesti Sobranieto za kandidatite od listite na DPA i na PDP na koi treba da im se verifikuva mandatot za pratenici soglasno so ~len 2 za Zakonot za izbor na pratenici.

Mandatite na ostanatite 119 pratenici bea verifikuvani na prvata, konstitutivna sednica na Parlamentot.

Popovski ja konstatira{e i ostavkata na generalniot direktor na Makedonskata radio televizija Qup~o Jakimovski i poso~i deka toj ima pravo na 15-minutno obrazlo`enie za svojata ostavka, no iako bil uredno pokanet, toj ne prisustvuva{e na sednicata.

Sobranieto go prifati predlogot Sobranieto na Republika Makedonija da ima dvajca potpretsedateli.

Na sednicata se pokaneti pretsedatelot na Republika Makedonija Boris Trajkovski, pretsedatelot i ~lenovite na Vladata na Republika Makedonija, mandatorot i predlo`enite kandidati za sostav na Vladata na Republika Makedonija, pretsedatelot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija Kiro Gligorov, pretsedatelite na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i na Republi~kiot sudski sovet, Javniot obvinitel na Republika Makedonija, Narodniot pravobranitel, pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, guvernerot na Narodnata banka na Republika Makedonija, na~alnikot na General{tabot na ARM, pretsedatelot na MANU, rektorite na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje i na Univerzitetot "Sveti Kliment Ohridski" vo Bitola, poglavarot na MPC, pretsedatelot na Islamskata verska zaednica vo Makedonija, biskupot na Skopsko-prizrenskata biskupija, pretsedatelot na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Makedonija, pretsedatelot na Evrejskata zaednica vo Makedonija, {efovite na stranskite diplomatski i konzularni misii akreditirani vo Republika Makedonija i pretstavnici na me|unarodni organizacii vo zemjava.

(Prevzemeno od MIA)