New York, 18 noemvri 2002
Komentar od Nestor Oginar, Predsetatel na POMNI
Dali na Makedonija I e potreben NATO?
Na onie makedonski politicari I voeni eksperti koi sto veke podolgo vreme
idninata na Makedonija ja gledaat vo clenstvoto na NATO im ja preporacuvam
statijata od Tomas L. Fridman, ugleden nadvoresno-politicki komentator od
redakciskata rubrika
("Op Ed ") na vesnikot "The New York Times" , od 17 noemvri , pod naslov
"THE NEW CLUB NATO".
. Gospodinot Fridman vo svojata statija pisuvana vo oci na Samitot na NATO
sto treba da se odrzi vo Praga naredniot vikend, komentira so neskriena
doza na sarkazam za izgubeniot identitet I smisol na NATO, za bespoleznosta
na clenuvanjeto vo ovoj voen sojuz, za paradoksot na negovoto prosiruvanje
I za absurdnosta na negovata idnina kako voeno-odbrambena struktura.
Parafrazirajki go Majkl Mendelbaum, avtorot na najnovata kniga "The Ideas
That Conquered The World" ( "Ideite sto go osvoija svetot" ), Tomas Fridman
komentira za transformacijata na NATO od prvobitna odbrambena voena
struktura, osnovana so cel za zastita od Varsavskiot Pakt, do organizacija
koja sto ocajnicki bara da ja opravda pricinata za nejzinoto postoenje vo
novonastanatite politicki I strateski izmeneti odnosi vo svetot vo koj sto
globalizacijata zema vrtoglav zamav.
Barajki metafora so koja sto najsoodvetno bi ja opisal aktuelnata sostojba
vo Severno Atlanskiot Sojuz, toj go prekrstuva so imeto "Nov klub NATO".
Spored Fridman, NATO so svojata nezapirliva ekspanzija na Istok, zad
zeleznata zavesa, se pretvora vo edna najobicna "cajdzilnica" cija sto
glavna cel I uloga e da predstavuva opstestven forum za psiholoska podrska na
novoformiranite demokratii na Istocna I Centralna Evropa . Preku toj
forum,
novoprimenite clenovi na NATO ke imaat prilika, " da gi lecat svoite
nacionalni kompleksi, svoite frustracii I impulsi za sledenje na novite
trendovi vo Evropa po pat na jalovi pregovori I debati".
Vo toj "nov klub na NATO", koj sto sledniot vikend pred ocite na celiot
svet, so mnogu pompa I fanfari, treba da se okrupni od 19 na 26 zemji
(novite clenki ke bidat : Latvija, Litvanija, Estonija, Bugarija, Slovacka,
Slovenija I Romanija), tesko e da se zamisli mesto za Makedonija, nitu
sega, nitu vo bilo koja dogledna idnina. Na ova upatuvaat veke podolgo
vreme mnogu pokazateli, no za zal makedonskite politicari toa uporno go
ignoriraat. Kako potvrda na tezata deka Makedonija nikogas ne bila zemena
vo predvid kako clenka na NATO, bi go spomenal megu drugite I naj
eminentniot voen analiticar na SAD, George F. Kenan, koj sto vo svoite
obemni analizi za NATO, nikogas I nikade ne ja naveduva Makedonija,nitu kako
clenka na NATO, nitu pak kako ime vo Evropsko-Balkanskite politicki I
geostrateski konstelacii.
Za onie megu nas, koi sto odsekogas sme gledale na NATO so doza na skepsa
I rezerva, vakviot razvoj na nastanite ne pretstavuva ni iznenaduvanje ni
razocaruvanje, tuku samo uste edna potvrda deka Republika Makedonija
svojata idnina na Balkanot I vo Evropa treba da ja bara I gradi kako
neutralna, nezavisna, samostojna I suverena drzava, , nadvor od sekakvi
voeni strukturi I sojuzi, so svoja sopstvena nacionalna strategija za odbrana
I razvoj. Centralnata teza na Fridman e deka nezapirlivata ekspanzija na
NATO kon Istok go ima izgubeno svoeto prvobitno znacenje I smisol, ne
samo za veke postoeckite clenki, tuku I za novite zemji clenki koi sto so
svoite zaostanati stopanstva I neosovremeni armii ostanuvaat nesporedlivo
inferiorni na strogite kriteriumi I normi sto vo NATO gi diktira mokniot
Pentagon. NATO so takvoto prosiruvanje stanuva zrtva na svojata glomaznost
I neefikasnost.
Vo svojot zaklucok Fridman cinicno prepoznava paradoksalna dvojnost kako
posledica na najnovata metamorphoza na NATO: od edna strana toj go gleda
NATO kako klub sostaven od zemji koi sto od clenstvoto vo NATO ke izvlecat
edinstvena polza preku eden vid na psiholoska terapija za nivnite
nefunkcionalni opstestva po cena na golemi ekonomski zrtvi I odrekuvanja: od
druga strana pak , toj go gleda NATO kako sostaveno od "tri angliski govorni
sojuznici-Amerika, Anglija I Avstralija, so Francija kako eventualen partner
za mir , zavisno od vojnite sto bi se vodele.
Kade togas e mestoto I ulogata na Republika Makedonija vo ovoj
novonastanat kontekst na prodolzena metamorfoza na Severno Atlantskata
Alijansa cija sto idnina se cini krajno neizvesna vo novite globalni odnosi
vo svetot?
Mozat li nasite politicari da ne ubedat vo eventualnata polza sto bi ja
imale od hipoteticnoto clenstvo vo NATO, koga ke se zemat vo obzir
ogromnite finansiski iztadoci I odbrambeni koncesii koi sto ni se
nametnuvaat kako uslov za takvo clenstvo? Dali e prakticno za nas, kako
zemja vo eden krajno nestabilen region, da se otkazeme od nasite dosegasni
iskustva za toa kako se brani drzava I nacionalnata odbrana da im ja
prepustime vo racete na tugi sili?
Nie smetame deka toa ne bi trebalo da se sluci, deka odbranata na nasata
drzava treba da ostane vo nasi race, deka Makedonija treba da izgradi svoja
domasna vnatresna odbrambena strategija, so pomos na koja makedonskiot narod
ke moze sam da se brani od dobro poznatite pretenzii na nasite sosedi I
nivnite sojuznici maskirani vo likot na megunarodnata zaednica.
Na Makedonija I treba jasno izrabotena nacionalna strategija za
samoodbrana vtemelena vrz voljata I resenosta na Makedonskiot narod da go
brani integritetot I suverenitetot na svojata drzava.
Za onie koi sto imaat iluzii za poleznosta od clenuvanjeto vo NATO bi im
go posocil krajot na statijata vo koja sto T. Fridman veli : " pretpostavuvam
deka posle ovaa runda na prosiruvanje koga ke se javite vo kancelarijata na
NATO vo Brisel ke vi se pusti avtomatska snimka so slednovo: "Alo! Go
dobivte NATO! Birajte go brojot 1 ako vi e potrebna pomos za
vospostavuvanje demokratija. Birajte go brojot 2 ako barate cistenje na
minski polinja. Birajte go brojot 3 ako vi trebaat kamioni za borba protiv
hemisko oruzje. Ako pak imate potreba da vodite vistinska vojna, togas ve
molime ostanete na linija I ke vi odgovori telefonist na angliski jazik."
Potreben li e dodaten komentar na ova? Osven mozebi napomena deka ako
rabotite vo Makedonija prodolzat da se odvivaat vo dosegasnite nasoki, togas
prevodot od angliski na makedonski jazik kaj nas ke treba da dojde preku
nekoj drug od jazicite na malcinstvata predvideni so takanareceniot
"Ohridski Ramkoven Dogovor". Vreme e da se zamislime sto ni se slucuva.