P O M N I

SODR|INA


Voved

Na[ata misija


I Temelni vrednosti i Politi;ki principi i odnosi

1.1 Makedonska suverenost i pravna dr\ava

1.2 Politi;ki partii

1.3 Izbori

1.4 Yagarantirani prava na gragjanite

1.5 Sloboda na informirawe i ydru\uvawe

1.6 Ya[tita od totalitariyam

1.7 Unapreduvawe na sudstvoto

1.8 Javen pravobranitel-naroden advokat

1.9 Neyavisen knigovoditel na vladata-neyavisen istra\en sudija

1.10 Borba protiv etni;ko ;istewe i teroriyam

1.11 Spre;uvawe na kriminalno ydru\uvawe

1.12 Zaedni;ki \ivot so etni;kite malcinstva

1.13 Lokalna samouprava

1.14 Imigracija

1.15 Makedonskite iselenici i nivnite ustavni prava

II Bezbednosni sili

2.1 Armijata na Makedonija

2.2policiski i beybednosni strukturi

III Sloboda na veroispovest i odnos kon Makedonskata Pravoslavna crkva

IVMe]unarodni odnosi

3.1 Odnosi so drugi dr\avi

3.2 Makedonija i Evropskata unija

3.3 Preispituvawe na spogodbata ya  asocijacija i stabiliyacija so evropskata unija

3.4 Nova balkanska politika

V Ekonomska politika


5.1 Silna ekonomija


5.2 Poevtinuvawe na Dr\avata

5.3 Carinska i dano;na politika

5.4 Urbaniyam i prostorno planirawe

5.5  Turiyam i ugostitelstvo

5.6 Prioritetni ekonomski proekti

VI Ydravstvena i socijalna ya[tita

6.1 Ydravstvena ya[tita

6.2 Socijalna i penyiska ya[tita

VII Obrayovanie

VIII Ya[tita na kulturniot prostor

IX Ya[tita na eko-sistemot  i\ivotnata sredina

X Sport

 

Dodatok

 



 

IZBORNA PROGRAMA NA POMNI

Partija ya Prerodba i Obedinuvawe na Makedonskite Nacionalni Ideali

P O M N I

Gra]ani na Makedonija !

 

POMNI-Partijata ya Prerodba i Obedinuvawe na Makedonskite Nacionalni Ideali Vi ja pretstavuva svojata iyborna programa.

POMNI se bori ya prerodba i obedinuvawe na makedonskite nacionalni ideali, vra'awe na dostoinstvoto i ugledot, samo;uvstvoto i gordosta na Makedonija kako nacionalna dr\ava, na makedonskiot ;ovek, gra]anin i Makedonskiot narod kade i da se niy svetot!

 

 

Na{ata  misija:

POMNI se bori ya prerodba i obedinuvawe na makedonskite nacionalni ideali, vra'awe na dostoinstvoto i ugledot, samo;uvstvoto i gordosta na Makedonija kako nacionalna dr\ava, na makedonskiot ;ovek, gra]anin i Makedonskiot narod kade i da se niy svetot!

POMNI 'e se stremi ya celosno duhovno, politi;ko, ekonomsko, i etni;ko obedinuvawe na raspar;eniot Makedonski narod i dr\ava vo ramnopraven Balkan i Obedineta Evropa vry principite na po;ituvawe na nacionalnite dr\avi i nivniot suverenitet, bey me[awe odnadvor.

Makedonija stradala i prodol\uva da strada kako reyultat na pogre[nata kadrovska politika, predavni;kiot, podani;ki i lakejski odnos na iybranite narodni pretstavnici vo vlasta kako i yaradi nedostig od preyentacija na vistinata ya nejyinata istorija i etni;ko ;istewe [to i se pravi yaedno so o;igledniot genocid niy redica vekovi a osobeno vo poslednite 100-200 godini ya [to postojat mnogu dokayi vo arhivite i institutite na Republika Makedonija.

Ovoj proces prodol\uva i do\ivuva svoja kulminacija vo skore[niot [kolski primer na teroristi;ka invayija vry nejyinata teritorija iyvr[ena vo sorabotka so nadvore[ni i doma[ni neprijateli i nivni sorabotnici od inorodni narodi a ya \al i od Makedonci.

Pod iygovorot na demokratiyacija i privatiyacija ya polesno integrirawe vo Evropa, neviden organiyiran grabe\ go paraliyira makedonskoto stopanstvo, dodeka nacionalnata odbrana pak e stavena vo vtor plan i kako funkcija na stranski interesi i [aka profiteri i kriminalci.

Se rasprodava[e i se rasprodava istoriskoto nasledstvo, kulturata, nacionalnata gordost pa duri i Makedonskiot Ustav, seto toa kako del od scenarioto ya uni[tuvawe na Makedonskata nacionalna dr\ava i nejyino pretvorawe vo kolonija, vo protektorat i funkcija na tu]ite interesi i na [aka vlastodr[ci i oligarsi.

Te[ka provokacija ya site Makedonci kade i da se po svetot, sostojba vo koja dosega Makedonskata dijaspora, kako vpro;em i Makedoncite od Makedonija i okolnite dr\avi se poka\aa kako voydr\an faktor dovolno yrel da se nosi so edna so ni[to neprediyvikana, no nametnatata sostojba i teroristi;ka invayija na Republika Makedonija kako i na site nejyini gra]ani.

Vo edna ista godina e potpi[an dogovor ya asocijacija so Evropskata unija na Makedonski i Angliskii jayik, a ;etiri meseci podocna be[e iymislen t.n. Ohridski Ramkoven Dogovor. Dogovor [to be[e potpi[an od samopovikani re[ava;i na sudbinata na Makedonija i toa samo na angliski jayik, jayik [to nitu potpi[uva;ite samite go poynavaat, nitu pak mo\e da predstavuva validen dogovor vo Makedonskata dr\ava bey upotrebata na Makedonskiot dr\aven jayik.

Od edna strana na Makedonija i be[e nametnata uloga na prodava;ka na cve'iwa vo scenarioto ya uni[tuvawe na Jugoslavija i odcepuvawe na Kosovo- taka [to vo Makedonija se preleaja 450,000 begalci (ili beymalku re;isi celoto albansko malcinstvo od Kosovo), ya vedna[ potoa da bidat manipulirani pretsedatelskite iybori so dubioyno broewe na glasovi i preglasuvawe, i vo koi istiot ;ovek koj [to rakuva[e so prifakaweto na tie begalci, ;ovek ya koj [to dotoga[ nikoj se ;ini ne be[e slu[nal- be[e na vol[eben na;in iybran ya Pretsedatel na Republika Makedonija.

Desetici i stotici iljadi fiktivni dr\avjanstva bea dadeni na pripadnici na albansko etni;ko malcinstvo od Kosovo, sprotivno na Ustavot i Yakonot, a so cel da se osvoi vlasta od strana na grupa oligarsi i stranski lakei.

Vedna[ potoa veke postoe;kata neprincipielna i o;igledno predavni;ka koalicija, koja so me]usebna sorabotka kako i vo sorabotka so nadvore[ni ;initeli veke bessramno i grubo uyurpiranata vlasta so koja re;isi ja uni[ti Makedonija, orkestrira[e teroristi;ka invayija na del od Makedonskata teritorija, yagovaraj'i pritoa nejyina podelba i yagor;uvaj'i mu go \ivotot na principielniot i ;esen Makedonski narod.

Ova o;igledno predavni;ko vodewe na dr\avata i odsustvo na vistinski plan ya odbrana od nadvore[niot i vnatre[en neprijatel go stava makedonskiot dr\aven vrv na predavni;ka lista od koja 'e se bara detalna odgovornost i od;et pred sudot na narodot.

Edni i isti lesno prepoynatlivi li;nosti koi javno se deklariraa kako neyainteresirani ya teritoriite -Otade Grup;in-, kameleonski metamorfoyiraa od edna na druga funkcija i kako uspe[ni lakei prodol\uvaat da bidat prisutni na politi;kata scena vo Makedonija vo ironi;ni poyicii kako spasiteli, braniteli, koordinatori na kriyni [tabovi pa duri i direktno odgovorni ya rayuynavaweto kako del od odbranata na Yemjata, [to ;esno re;eno e uvreda ya makedonskiot intelekt pa i ya obi;niot Makedonec koj veke nau;il lesno da ;ita me]u redovite i da gi prepoynava onie koi mu rabotaat na glavata u[te na prv pogled.

 

Makedonskata dijaspora ve'e dolgi godini e sistematski ignorirana od strana na oficijalnata vlast i nejyinata originalna qubov ya Makedonija kako i nejyiniot legendaren patriotiyam serioyno se manipulirani, a sega duri i ke treba da bide javno -obrabotuvana- od rayuynava;ki elementi rakovodeni tokmu od raynebituva;ite na Makedonija!?!?

Ova osobeno se intenyivira vo poslednite iybori i so sekoj iyminat den [to se bli\i do novite parlamentarni iybori stanuva se pobeskrupuloyen proces vo borbata da se ostane na vlast po sekoja cena.

Javnite sredstva ya informirawe se staveni vo funkcija na rayneebituva;ite na Makedonija, na nejyinite vrvednosti i institucii kako i na Makedonskite nacionalni ideali.

Stranskoto prisustvo vo Makedonija ja dovede Makedonija vo sostojba na kolonija i protektorat bey osnovno po;ituvawe na nejyiniot nacionalen suverenitet, kade predstavnicite na makedonskata vlast se samo marionetki na poynati i nepoynati kuklari od Evropa, NATO i rayni oligarhiski grupi koi yastapuvaat interesi [to se sprotivni na Makedonskite nacionalni interesi, pritoa nanesuvaj'i im neprocenlivi [teti i stradawe vo \ivotot na sekoj Makedonec vo ili nadvor od Makedonija.

Namesto yaslu\ena kompenyacija ya [tetite i stradawata na Makedonija na koja me]unarodnata yaednica, NATO, EU, OON i t.n. i gi nanesoa od po;etokot na jugoslovenskata i kosovska kriya, odkako prethodno i be[e garantirano tokmu sprotivnoto kako uslov ya odstapuvawe na makedonska teritorija ya nivnite voeni operacii, na Makedonija denes i se nudi status na protektorat, potpolno uni[tuvawe na ekonomijata, etni;ko ;istewe i genocid na Makedoncite i nealbancite i na niv sli;nite, naru[en teritorijalen integritet, yaemi i donatorski konferencii vryani so konci [to uslovuvaat ponatamo[no uni[tuvawe na makedonskata ekonomija i suverenitet i \ivotot na sekoj Makedonski gra]anin.

Partiite na vlast gi predadoa vetuvawata deka Makedoncite nikoga[ pove'e nema da bidat yatvorani, tepani i ubivani vo Makedonija, yatoa [to se borat, se nadevaat i veruvaat vo makedonskoto obedinuvawe! - Namesto toa be[e doyvoleno etni;ko ;istewe i genocid na Makedoncite vo svojata dr\ava- Republika Makedonija i ya smetka na albanski teroristi i albansko etni;ko malcinstvo koi se borea ya albansko obedinuvawe na teritorii od koi Makedoncite se veke re;isi uspe[no etni;ki is;isteni vo 100 godi[niot period na etni;ko ;istewe (proces ya koj postoi iscrpna dokumentacija i e iyvonredno dobro dokumentiran) pa taka defakto i de jure i ya uni[tuvawe na Makedonskata Dr\ava- KAKVO PREDAVSTVO!!!

Toa mora da prestane i procesot da se vrati nayad, pa i so generacii nanayad. Da se vratat site Makedonci proterani od svoite ogni[ta!

I ne samo od (da nabroime nekolku sela) Nepro[teno, Le[ok, Jedoarce, Varvara, Radu[a,Ara;inovo,Matej;e,Opae,Slip;ane,Gru[ino,Ropaqce,Brest,Quboten i drugite sela kako od Tetovsko, Skopsko taka i od Kumanovsko, koi stanaa najnovite \rtvi na etni;ko ;istewe I genocid kako reyultat na albanskiot teroriyam i muslimanskiot fundamentaliyam, tuku i od sela kako (da nabroime samo nekolku) Brodec, Gajre,Noake,Gruce (}ermo) Selce, Lavce, Lisec, Kostur, Lerin,Bogdevo,Sini;ane,Senokose, :egrane, i stoticite drugi mesta vo Republika Makedonija i nadvor od sega[nite dr\avni granici od kade Makedoncite bea etni;ki ;isteni so vekovi i niy redica generacii, a kade ya site niv rodnite ogni[ta bea i ostanuvaat centarot na svetot, a ya koi pak Makedoncite ve;no go yadr\uvaat iskonskoto pravo na istite, I ya [to tokmu sega e momentot da go realiyiraat toa pravo.

Porano Makedonija be[e narekuvana ekonomski poslednata i ekonomska kolonija na pobogatite republiki (vo Jugoaslavija), a vo politi;ki pogled nova banovina pod makedonsko ime (spored iybornata programa na VMRO-DPMNE)- a nasproti toa Makedonija denes stana protektorat so uni[tena i ograbena ekonomija, politi;ki Makedonija stana funkcija na albanski teroristi i na malcinstvo na koe mu se dava pravo na veto kako i nekayneto da sproveduva etni;ko ;istewe i genocid vry Makedonskiot narod i kultura niy celiot yapaden del na Republika Makedonija, a pak Makedoncite vo sosednite dr\avi i dijasporata se ignorirani i manipulirani.

Imeto ni stana ya podsmev, ne imenuvaat so poni\uva;ki FIROM, a ya imeto na Makedonija se payari koj 'e stigne,isto kako i ya Ustavot- pa u[te se predlagaat nekakvi dvojni imiwa- potpolno neprifatlivo povedenie- i  seto toa BEY  DA SE PRA{A  NARODOT!!!

Makedoncite se iyjasnija na referendum ya neyavisna i suverena dr\ava, yatoa [to ne sakaa kolonijalen ekonomski status na makedonskoto stopanstvo vo ramkite na Jugoslavija i nema da prifatat da bidat nova kolonija na oligarsite [to kinisale vo uni[tuvawe n

 I TEMELNI VREDNOSTI I POLITI:KI PRINCIPI I ODNOSI 

1.1 MAKEDONSKATA SUVERENOST I PRAVNATA DR|AVA

Od osamostojuvaweto do denes, partiite na vlast [to se povikuvaa na suverenitetot, na nov Ustav [to 'e poa]a od specifi;nostite i interesite na makedonskiot dr\avjanin ne napravija ni[to drugo osven iydavawe na Makedonsko dr\avjanstvo na kosovari i menuvawe na Ustavot ya da im pogoduva na stranskite emisari i albanskoto etni;ko malcinstvo, a ya ustavno yagarantiranoto pravo na glas na Makedoncite vo prekuokeanskite yemji nitu ybor.

Grubo e uyurpirano i ignorirano pravoto na Makedoncite vo svojata dr\ava da re[avaat ya svojata idnina spored svojata slobodna volja, a namesto toa i e nametnata \elbata na etni;ko malcinstvo i na stranski oligarsi i interesii.

Isto im be[e nametnato i na site koi ne pripa]aat na albanskoto etni;ko malcinstvo- nastan bey presedan vo ponovata svetska istorija.

Da ne yboruvaame ya faktot deka toa [to i be[e nametnato na Kuba 1900-tata godini mu be[e nametnato na Makedonskiot parlament na po;etokot na tretiot milenium.

Toa mo\ebi i ne bi bilo tolku ;udno ako ne be[e storeno vo uslovi koga Makedonskite pe;albari \iveat na site meridijani od svetot i po broj gi ima pove'e odkolku vo samata Republika Makedonija, Makedonci koi mnogukratno gi ima poveke od site malcinstva yaedno I se pova\ni ya stabilnosta i idninata na Makedonija poveke od site malcinstva yaedno.

Ya \al istite ne bea yemeni vo nitu edna smetka vo prekrojuweto na sudbinata i idninata na site Makedonci kade i da \iveat po svetot, a ne samo vo Republika Makedonija, I ne samo na Makedoncite tuku na site gra]ani na Makedonija.

{aka oligarsi i samoproglaseni vlastelini si yede sloboda da re[ava vo imeto na site, bey pritoa da go ima legitimitetot da go pravi toa.

POMNI, dokolku narodot i dade doverba, 'e vovede sistem na glasawe po elektoraten sistem, kade sekoe selo i grad 'e ima svoi elektoratni glasovi.

Elektoratnite glasovi go odslikuvaat etni;koto glasa;ko telo po naseleni mesta i ne yavisi od brojot na \iteli, tuku gi ya[tituva onie koi se vo malcinstvo a \iveat na teritorijata na Makedonija niy beybrojni generacii, kako [to e toa praksa vo SAD i drugi golemi demokratii.

Elektoratnite glasovi kako sredstvo ya iyrayuvawe na voljata na ;lenstvoto na POMNI ve'e e praksa i e del od Statutot na POMNI i se opi[ani vo oddelen ;len od Statutot.

Pogornite stavovi POMNI 'e gi ostvaruva po demokratski i parlamentarni metodi na politi;ka borba.

 

POMNI, dokolku dojde na vlast, 'e donese konstruktivni prdloyi ya novi iymeni na Ustavot po terkot [to 'e im odgovara pred se na Makedoncite vo svojata suverena nacionalna dr\ava, bey pritoa da gi diskriminira drugite dr\avjani koi se od nemakedonsko etni;ko poteklo a se lojalni gra]ani i ne rabotele protiv interesite na Makedonija.

Iymeni na Ustavot [to 'e garantiraat redot i Yakonot da vladeat nad se, a predavstvoto 'e se kaynuva so najvisoka kayna, vklu;uvaj'i ja i kapitalnata smrtna kayna, koja spored Yakonot 'e bide propi[ana ya ylodela protiv narodot i dr\avata kako i ya iyvr[iteli na kapitalni ylodela sprotivni na Yakonot i Ustavot na Republika Makedonija,(na primer- teroriyam, yavera so cel da se ubivaat dr\avjani na Republika Makedonija, iydajstvo i velepredavstvo, [pijuna\a protiv interesite na Republika Makedonija, te\ok op[testven i stopanski kriminal so nesogledivi posledici po site dr\avjani na Republika Makedonija), ili so drugi yborovi ya istite ylodela ya koi vo SAD eden Makedonec ili sekoj drug dr\avjanin mo\e da bide osuden na smrtna kayna istiot terk 'e go upotrebime i vo Makedonija ya site nejyini dr\avjani I gra]ani vklu;uvaj'i gi i pripadnicite na etni;kite malcinstava.

Samo taka vo dene[ni uslovi mo\e da yboruvame ya mir i blagosostojba, pravo na sekoj ;ovek da go \ivee svojot \ivot slobodno vo svoja dr\ava Republika Makedonija. Dr\ava koja ne diskriminira nitu eden dr\avjanin ili gra]anin, dr\ava [to garantira deka sekoj ima pravo da gradi semejstvo i \ivee slobodno so pravo na li;na sre'a, bey strav deka seto toa nekoj 'e mu go sru[i, odyeme,uyurpira i yagor;i a posle toa istiot da bide amnestiran i nekayneto da gi prodol\i svoite ylodela.

Dr\ava so Ustav i Yakoni, so dr\avni institucii so integritet i dostoinstvo, na koi 'e mo\e da im se veruva i koi odgovorno 'e gi iyvr[uvaat prevyemenite ustavni obvrski.

POMNI 'e se yalo\i ya celosno depolitiyirawe i avtonomija na pravosudniot sistem [to ke obeybedi efikasno i neyavisno sudstvo, reorganiyacija na dr\avnata uprava vo efikasna, so mnogu pomal no poefektiven sistem vo koj sekoj gra]anin ke mo\e vedna[ da ostvari prava [to spored yakonot mu pripa]aat (na na;in kako [to toa e slu;aj na Yapad kade \iveat i so toa veke go po;uvstvuvale od prva raka mnogu na[i pe;albari), a ne ya istite da se ;eka so meseci.

Sudii iybrani od glasa;koto telo posle potvrduvawe na predloyite od strana na nov pro[iren Sudski Sovet od 25 ;lena sostaven od istaknati stru;waci i lu]e od doverba kaj narodot. Sekoja godina Septemvri da stane iyboren mesec ya kakvi i da e pra[awa ya koi treba da se iyjasnuva elektoratot po redoven pat bilo da se od lokalen ili nacionalen interes.

Republika Makedonija ima dobra policija, dobri policajci, no mora da im se dadat pravata [to im pripa]aat po Yakonot. Nivniot iybor ke bide rigoroyen, a osobeno ya rodovite na policijata vo koi \ivotot na sekoj od niv mo\e da bide vo ygolemena opasnost- tie da bidat na nivoto na Dr\avnata Policija. |ivotot na sekoj policaec, kako ya[titnik na \ivotot na gra]anite i op[testvenite imoti i vrednosti ke bide visoko vrednuvan i ya[titen spored Yakonot, a se raybira policaecot soodvetno ke bide kompenyiran ya vlo\eniot trud.

Raygrani;uvawe na nadle\nostite na lokalnata i Dr\avnata Policija i raynite rodovi na istata vo ramkite na postoe;kite strukturi i obeybeduvawe na mehaniymi ya lesna i efikasna koordinacija vo sistemot na odbrana i borba protiv teroriymot na na;ini i spored poyitivni iskustva od Yapad.

Lokalna Policija [to ke se gri\i ya odr\uvawe na redot i mirot na gra]anite,

po;ituvawe na soobrakajnite yakoni, lokalnite yakoni, pravila i propisi, kako i obeybeduvawe na po;ituvaweto na Sudskite presudi kako i borba pritiv kriminalot na lokalno nivo vo ramkite na specijaliyiranite slu\bi koordinirani i komanduvani od Dr\avnata Policija.

Ygolemuvawe na brojot na pripadnici na Policijata vo civilna obleka (tajni agenti i policajci so yna;ka vo xebot po primerot na rayvienite beybednosni sistemi vo svetot ({vajcarija, Evropa, Amerika), ya ;ija selekcija ke bidat koristeni rigoroyni standardi vklu;uvajki i yadol[itelna proverka na li;noto i semejno minato na kandidatite koi ke bidat trenirani i obu;uvani spored terkot [to se koristi vo Evropa i SAD, kako i drugi centri so reputacija.

Integracija na beybednosnite strukturi vo narodot preku yadol\itelni pretstavnici na Policijata i beybednosnite strukturi vo civilnite rabotni tela,na lokalno I nacionalno nivo vo etni;kite soveti i sli;ni primeri kade tie ke slu\at kako most ya komunikacija, primeri kade toa e veke doka\ano kako poyitivno iskustvo na Yapad, osobeno vo SAD.

POMNI ke se yalo\i i ya regionalna reorganiyacija na beybednosnite strukturi, rayuynavaweto i op[tonarodnata odbrana, a vo isto vreme opremuvawe so sofisticirani sistemi ya komunikacija i kontrola [to ke gi yadovolat potrebite na Makedonija kako ya nivnoto odgovorno vr[ewe na dol\nostite yacrtani vo Ustavot i Yakonite taka pritoa obeybeduvaj'i pravosudna regulativa [to 'e garantira najvisoki kayni ya prekr[itelite koi ja yloupotrebile doverbata na narodot, vklu;uvaaj'i ja i kapitalnata kayna.

POMNI 'e odpo;ne ustavna procedura ya rekonstrukcija na sobraniskata i vladina struktura se do nivo na lokalna samouprava, [to 'e ovoymo\i direktno vklu;uvawe na isselenicite (Dijasoporata) i site drugi gra]ani vo procesot ya re[avawe na va\nite pra[awa, bey raylika na nivnata politi;ka ili etni;ka pripadnost, kako [to e praksa vo pove'eto svetski demokratii.

Vo toj kontekst e i voveduvaweto na Dvodomno sobranie. Goren Dom (120)- pratenici-senatori , Dolen Dom (240-256)- delegati-pretstavnici od mesnite yaednici (gra]ani bey raylika od svojata partiska, etni;ka pripadnosti i partiski neopredeleni lica), i pretprijatija (sindikati i drugi nepartiski opredeleni rabotnici), so drugi yborovi lu]eto koi ili pla'aat danoci na lokalno nivo ili pak soydavaat dohod i isto taka pla'aat danoci da ne bidat iyyemeni od procesot na donesuvawe yakoni i re[avaweto kako tie pari 'e se tro[at.

Dolniot dom 'e gi preispita site privatiyacioni ydelki, [tetnite i kriminalni privatiyacioni proekti 'e gi poni[ti i 'e obeybedi proces ya bra'awe na istite vo proiyvodniot proces a ya dobroto na Republika Makedonija i nejyinite gra]ani.

U;estvoto vo Dolniot Dom na Sobranieto da bide proporcionalno i podednakvo yastapeno spored dano;nite pridonesi, a neyavisno od partiskata I etni;ka pripadnost.

Ova pretstavuva novina koja treba da ja ispravi dosega[nata nepravda i grabe\ i da obeybedi direktna demokratska vlast i kontrola na narodot vry reyultatite od svojot trud i na li;nata idnina.

Nitu eden proces na privatiyacija ne mo\e da bide kompletiran bey odobruvawe od strana na Dolniot Dom na Sobranieto.

Bey denacionaliyacija ne mo\e da se sprovede privatiyacija na nitu eden stopanski objekt ili institucija.

Ne mo\e da se privatiyiraat nacionalnite bogatstva i resursi i strate[ki va\nite objekti kako i sistemite od esencijalna va\nost ya postoeweto i stabilnosta na Republika Makedonija vklu;uvaj'i gi Energetikata, Monetarniot sistem,Telekominukaciite, Odbranata, Kultirata i nacionalnoto nasledstvo i nacionalnite parkovi.

Vra'awe nayad na se [to e ograbeno i uyurpirano 'e bide eden od prioritetite na POMNI.

1.2 POLITI:KI PARTII

POMNI 'e se yalaga ya dosledno sproveduvawe na Yakonot ya Politi;ki Partii i yabrana na deluvawe na site onie koi se vo sprotivnost so Yakonot, a osobeno politi;kite partii [to o;igledno bea vo sprotivnost so jasnite odredbi na Yakonot koi yabranuvaat registracija na etni;ki ;isti partii i na partii [to povikuvaat na etni;ka netrpelivost,nasilno urivawe na ustavniot poredok, boena agresija, raygoruvawe nacionalna, verska i rasna omraya ili netrpelivost.

 

Yabrana na deluvawe na partii ya koi 'e se utvrdi deka rabotele sprotivno na Yakonot, koi go yloupotrebile svoeto pravo na organiyirawe i diskriminirale po bilo koja osnova kako i ya koi ima dokayi ya neprijatelska aktivnost protiv Republika Makedonija, nejyiniot Makedonski narod ili etni;kite malcinstva.

Krivi;noto gonewe ke im bide prepu[teno na soodvetnite slu\bi spored postoe;kite yakoni a ke se sprovede protiv nadle\nite koi doyvolile protivyakonska registracija i deluvawe na partii po ;isto nacionalisti;ki osnovi i sprotivno na Yakonot ya Politi;ki Partii, :len 4 do :len 9.

POMNI 'e otpo;ne procedura ya iymeni vo Yakonot ya politi;ki partii, so koi ke se bara ukinuvawe na partiski kapital na politi;kite partii, kako i sveduvawe na minimum na sumite [to mo\at da bidat dadeni kako donacija ili pomo[ na politi;kite partii.

POMNI 'e se yalo\i ya departiyacija na Dr\avata i dr\avnite slu\bi, vklu;uvaj'i gi i diplomatsko konyularnite slu\bi, koi treba da gi pretstavuvaat interesite na Republika Makedonija, Makedonskiot narod i etni;kite malcinstva, a ne partiskite interesi i interesite na poedinci.

 

Kriteriumite ya nayna;uvawe na diplomatskite i dr\avni slu\benici 'e bidat preispitani i podignati na nivo [to 'e garantira vra'awe na ugledot [to Makedonskiot narod i Republika Makedonija kako kop;ata na svetot, kolepka na civiliyacijata, pismenosta, hristijanstvoto, kulturata, kako i nacionalnite ideali navistina go yaslu\uvaat.

1.3 IYBORI

Ya seto gorespomnato kako i ya procesot na promeni potrebno e se raybira da se obeybedi poddr[ka na dvotretinsko mnoyinstvo vo Parlanmentot po pat na redovni (ili predvremeni) iybori.

Yatoa POMNI intenyivno 'e raboti na propagirawe na ovie idei i sistemski re[enija, a so edinstvena cel iygraduvawe na Republika Makedonija vo entitet so koj 'e se gordeat site Makedonci kako i pripadnicite na etni;kite malcinstva kade i da se po svetot, a Republika Makedonija 'e stane subjekt so koj site stranski partneri ke mo\at so polna doverba i serioynost da gradat dolgoro;ni dogovori i interesi, kako i da investirat vo makedonskoto stopanstvo bey strav ya sudbinata na vlo\eniot kapital.

Ova ke bide garantirano i so kvalitetni kadri koi ke bidat mobiliyirani i regrutirani od Dijasporata, so cel anga\irawe na site rabotosposobnivo Makedonija, a ne so cel otpu[tawe od rabota na ve[ta;ki soydadeniot vi[ok.

Princip na vistinski kadri na vistinsko mesto bey ogled na partiskite ubeduvawa, tuku spored kvalitetot i iskustvoto vo strukata.

Nema rabota spored partiska kni[ka- no rabota ya site spored stru;nosta i kvalitetot na kadarot.

1.4 YAGARANTIRANI PRAVA 

POMNI 'e se yalaga i ya>

 garantirano pravo na privatna sopstvenost kako i soodvetno odano;uvawe na imotot. Analogno na toa ke ima i dano;ni olesnuvawa koga imotot e vo upotreba i soydava prihodi,

-nepovredlivost na stanot,

-garantirano vra'awe vo vladeewe na imot odyemen na Makedonci i drugi vo proces na etni;ko ;istewe i genocid niy generacii i toa bey ograni;uvawe vo vreme koga ya toa ima rayumni dokayi i svedo[tva,

-pravo na gra]aninot da bide biran i da bira 'e bide jasno iyrayeno preku Dolniot Dom na Sobranieto ( ako e nepartiski opredelen) ili vo Gorniot Dom na Sobranieto ako e partiski opredelen) pri [to vo dvata slu;ai etni;kata pripadnost e irelevantna i ne postoi nikakva diskriminacija,

-ednakvost pred sudot ya site dr\avjani na Republika Makedonija kako i ya onie koi prestojuvaat legalno vo Republika Makedonija i odsustvo na diskriminacija od koj i da e vid. Ista pravda ya site, isti kayni ya site.

- ramnopravnost na polovite, kako i obeybeduvawe ya[tita na \enata na site nivoa vo op[testvoto,

- Voveduvawe Yakon ya ya[tita na \enata i soprugata, so rigoroyni kayneni merki ya onie koi ja maltretiraat ili prisilno dr\at vo doma[no ropstvo \enata ili pak se slu\at so fiyi;ki i drugi neciviliyirani merki na tortura.

- Progon i sankcionirawe na poligamijata i ilegalnite nemoralni brakovi koi ja upotrebuvaat \enata kako sredstvo ya priplod, a ne kako ;ove;ko su[testvo vo monogamno op[testvo. 

Garantirano prisustvo na \enata  vo politi;kiot i javniot  \ivot. 

1.5 SLOBODA NA INFORMIRAWETO I NA YDRU|UVAWE

Vo obaa sfera osven vra'awe na vistinskata sloboda na ydru\uvawe, POMNI 'e se yalo\i ya vra'awe na slobodata na govor i pe;at i osloboduvawe od monopolite na stranskite platenici i t.n. nevladini organiyacii koi dosega samo rabotea na [teta na Republika Makedonija i Makedonskiot narod i go yagaduvaa Makedonskiot informatioven prostor.

Vra'awe na MRT (Makedonskata Radio Televiyija) na nivoto na Nacionalna informativna ku'a i na dostoinstvoto [to spored site merila i kvaliteti i navistina i pripa]a.

Voveduvawe na mre\a ya trevo\ewe kako del od kablovskite TV mre\i i radio difuyijata, so yadol\itelno odstapuvawe na prostorot od sekoj koj ima koncesija ya informativna dejnost, a ya potrebite na dr\avata vo sistemot na trebo\ewe.

Yadol\itelno odstapuvawe na prostor od strana na site koi doibivaat koncesii na informativniot prostor ya lokalno informirawe pod isti uslovi pod koi raboti MRT i so proporcionalno yastapuvawe na makedonskiot Jayik i jayicite na etni;kite malcinstva.

Voveduvawe na Dr\avna Komisija ya Komunikacii i soodvetni pravila spored koi mora da se odnesuvaat site koi se prisutni vo informativniot prostor.  Ovie pravila mora da bidat striktni i da go ya[tituvaat makedonskiot nacionalen idedntitet i integritet, makedonskite nacionalni i odbrambeni interesi i da se vo slu\ba na informiraweto, a ne vo slu\ba na [irewe deyinformacii, prostitucija, rayvrat i uni[truvawe na op[testvenite normi.

Ke se vovede  yakonska regulativa so koja  krivi;no 'e bidat goneti prekr[itelite i ;ija funkcija pokaraj seto porano spomnato 'e bide i ya[tita na kulturniot prostor na Republika Makedonija.

Voveduvawe ograni;uva;ki oynaki ya sodr\inite vo filmovi, pretstavi i literatura.

Voveduvawe yakonski ograni;uvawa vo smisol na voyrast i uslovi na iylo\enost na alkohol, cigari i drugi poroci po primer na golemite demokratii kako SAD i drugi, kako vo pogled na reklami taka i vo drugi slu;ai so cel da se ya[titat na[ite najmladi, na[ata idnina, od poroci, droga, alcohol i t.n.

Upotreba na mediumite vo iskorenuvawe na opojnite drogi i drugi formi na narkomanija, trgovija so nedoyvoleni substanci, oru\je, prostitucija, belo robje, teroriyam i t.n.

1.6 YA{TITA OD TOTALITARIYAM 

POMNI 'e otpo;ne proces ya vgraduvawe vo Ustavot na Republika Makedonija na mehaniymi [to 'e garantiraat ya[tita od totalitariyam i mehaniymi [to 'e garantiraat bry i efikasen proces na impi;ment i otpovikuvawe na onie koi ja yloupotrebuvaat funkcijata, od lokalno nivo pa se do institucijata Pretsedatel.

Vo sli;ajot na Pretsedatelot, ovoj proces bi mo\ele da go otpo;nat delegatite vo Dolniot dom ili vo Gorniot dom, a ya da bide polnova\en mora da gi mine i dvata doma na Sobranieto i toa so dvotretinsko mnoyinstvo na glasovi vo Dolniot dom i prosto mnoyinstvo vo Gorniot dom na Sobranieto.

Bidejki praksata so koja se soo;uva Makedonija kade Republikata malku po malku e upravuvana odnadvor preku hibriden sistem na protektorat so modificiran pretsedatelski sistem na upravuvawe, a toa veke go prifatija pomalku ili poveke site ;initeli vo ybidnuvawata vo I okolu Makedonija, POMNI 'e otpo;ne proces ya voveduvawe institucija Potpretsedatel na Republika Makedonija po primerot na rayvienite demokratii so pretsedatelski sistem na vladeewe (kako SAD na primer) i ygolemuvawe na ingerenciite na Pretsedatelot na Dr\avata, analogno na toa doiygraduvawe na Pretsedatelski sistem so istovremeni dopolnuvawa i iymeni na sistemot [to ke garantiraat ya[tita od totalitariyam.

Istiot princip ke gi reducira ingerenciite na Ministrestvata pritoa pravej'i aproksimacija vo nivnite ovlastuvawa so dr\avni sekretari koi yaedno so vladata Premierot (na koj Pretsedatelot mu dava mandat ya sostavuvawe vlada) gi dostavuva do Pretsedatelot ya da gi odobri, a duri potoa odat na usvojuvawe od strana na gorniot dom na Parlamentot.

Premierot bi bil imenuvan od Pretsedatelot, koj mo\e ako ya toa se uka\e potreba i da go otpovika od taa funkcija, [to na Pretsedatelot na Dr\avata mu dava iyvonredni ovlastuvawa.

Spored toj proces postoe;kite ministerstva bi preminale vo stru;ni slu\bi na Sekretarite po resori.

Pri ova osetno mo\e da se namali brojot na vrabotenite po ministerstvata, a istite da se preraspredelat na drugi yadol\enija vo predlo\enite sistemski promeni i proces na poevtinuvawe na dr\avnata administrtacija.

Vrabotuvawe vo site slu\bi e so yado\itelno ispolnuvawe na strogi normi kako i ya drgite dr\avni slu\bi vklu;uvajki iyvonredno poynavawe na Makedonskiot literaturen jayik kako i poligraf test.

Ke se vvoede funkcijata  na Dr\aven Sekretar. Ovaa funkcija 'e gi obedini slu\bite ya iydavawe li;ni dokumenti ( Dr\avna li;na karta [to se iydava na nivo na Dr\avata i toa samo od edna centralna lokacija i so yadol\itelno yemawe otpe;atoci od prstite na racete i koja sodr\i otpe;atok od palec na sekoj nositel, potoa voya;ka doyvola i celiot proces na nejyino iydavawe, dokument [to isto taka 'e se iydava so serioyno kontrolirawe na li;nata dokumentacija i identifikacija i t.n. registracija na voyilata i identitetot na nivnite sopstvenicite. 

Kako del od planot ya borba protiv teroriymot i kriminalot, POMNI 'e se yalaga ya slednite principi i yakonski merki.

*Sistem ya pribirawe i ;uvawe na otpe;atoci od prstite na racete na sekoj dr\avjanin i nositel na dokumenti vo Republika Makedonija. Yadol\ielno otvorawe na dosie so dokumenti, vklu;uvaj'i i kompleten karton so otpe;atoci na prstite od obete race, ,ya sekoj koj [to podnel molba ya dr\avjanstvo ili na koj mu e iydadena li;na karta, paso[ i drugi dokumenti kako i doyvoli ya poseduvawe i nosewe na oru\je.

Ya poslednite nadle\noata ostanuva vo MVR, a na iydavawe obaveyno mu pretstoi pismena preporaka od dve lica, mnenie od gra]anska komisija ya iydavawe na doyvoli ya nosewe oru\je koja go soslu[uva podnositelot na molbata i koja procenuva ya opravdanosta ya iydavawe na odobrenieto, odobrenie od lokalniot sekrearijat na MVR, proverka na li;noto i semejno minato, lekarski pregled kako i uspe[no yavr[en kurs ya rakuvawe so ogneno oru\je sproveden od strana na ovlasteni lica. Ova ke obeybedi siguren filter kako i vremenski termin vo koj mo\e da se spre;i iydavawe na doyvola ya nosewe na oru\je na neprijatelski, antidr\avni,pogre[ni kako i inaku opasni lica.

*Voveduvawe na ostri monetarni i yadol\itelni yatvorski kayni ya poseduvawe i nosewe neregistrirano ogneno oru\je i oru\je bey odobrenie, kako i oru\je koe se smeta ya borbeno i nameneto ya voeni operacii (kala[nikovi, bombi, eksployivni napravi i t.n.).

*Yabrana na nosewe na ladno oru\je so dimenyii pogolemi od op[to prifatenite svetski normi, kako i ostri monetarni plus yatvorski kayni ya prekr[itelite na ovie yabrani.

 

1.7  UNAPREDUVAWE NA SUDSTVOTO

Voveduvawe  novini vo sudstvoto na lokaalno,  regionalno i nacionalno nivo,me]i  koi   i voveduvawe na yabryana lenta ya re[avawe  na pomali slu;ai koi se vle;at po sudovite so godini i davaat slika na beyvlastie i podkuplivost.

Ova ke bide odslikano vo voveduvawe na magistrat ya pomali krivi;ni dela, odnosno sistem na>

*medijacija (posreduvawe i mirewe od grupa od najmalku tri advokati koi go raygleduvaat slu;ajot i predlo\uvaat merka, koja neyavisno od sudijata strankite mo\at da ja prifatat ili otfrlat, no koja dokolku dvete strani ja prifatile- sudijata samo ja potvrduva. Istata merka, ako samo edna strana ne ja prifaka, treba da gi dobie i advokatskite tro[oci kako nadomest) i

*arbitracija, vo koja dvete strani vo sudski spor soglassno odbiraat advokat-arbitar koj e odbran od lista  koja ja imenuva godi[no Sudskiot Sovet od eminentni i po;ituvani advokati, ,;ija [to presuda veke ne mo\e da se ob\aluva na povisok syd, tuku e poledno re[enie na Sudot po toj slu;aj-spor.

Vakva praksa bi gi oslobodila sudiite od brojnite slu;ai  i bi im dala vreme ya vnimanie na slu;ai od pogolemo yna;ewe vo  ovoj proces na reviyija na mnogu dela ya koi e predvideeno sudsko gonewe, a i bi im ya[tedilo pari na strrankite koi se sudat po sudovite i nepotrebno tro[at pari ya advokatski tro[oci koi ne  gi opravduvaat sumite ya koi se vodat samite sudski procesi.

1.8 JAVEN PRAVOBRANITEL- NARODEN ADVOKAT

POMNI ke se yalo\i ya davawe poveke ingerencii i oblastuvawe na postoe;kata institucija kako i yadol\itelno prisustvo vo javnosta i publicitet na rabotata na Javniot Pravobranitel.

Toj ke sorabotuva so Javnite obviniteli, kako na nivo na Dr\avata taka i na regionalnite javni obviniteli ;ie [to voveduvawe ke bide u[te edna novina na POMNI dokolku ja dobie doverbata na narodot.

 

1.9 NEYAVISEN KNIGOVODITEL NA VLADATA, NEYAVISEN ISTRA|EN SUDIJA

Ke se vovede institucija neyavisen knigovoditel na Vladata. Kancelarijata na ovoj neyavisen knigovoditel ( kako i na neyavisniot istra\en sudija koj se imenuva po potreba) yaedno so svoite slu\benici ke gi ima ovlastuvawata da vr[i pregled na dr\avnite knigi pa i da gi tu\i prekr[itelite (pa duri i Vladata). Ovaa forma na preventivna vnatre[na kontrola [to treba da obeybedi navremeno otkrivawe i spre;uvawe na [tetni finansiski poteyi na vladinite slu\bi ke bide odgovorna pred Gorniot Dom na Sobranieto, administrativno pod;ineta na Pretsedatelot na Dr\avata a individualnite slu\benici ke odgovaraat na svoite pretpostaveni i ke bidat odgovorni pred Sudot i Yakonot.

Preciynite ovlastuvawa i proceduri ke bidat usoglaseni na na;in [to ke garantira otsustvo na samovolie, maksimalna koordiniranost i garantirana doverlivost kako i kontrola vo rabotata. Najrigoroyna kaynena regulative ke bide garancija protiv yloupotrebata na slu\benite dol\nosti i ovlastuvawa kako i kontrola na rabotata.

1.10 BORBA PROTIV ETNI:KO :ISTEWE I  TERORIYAM

POMNI 'e otpo;ne procedura ya donesuvawe Yakon ya etni;ko ;istewe i teroriyam so koj me]u drugoto najostro 'e bide kaynuvano delo od nacionalisti;ki pobudi, a osobeno so o;igledni nameri ya etni;ko ;istewe i genocid vry Makedonskiot narod i negovoto kulturno i nacionalno nasledstvo ili pak drugi etni;ki malcinstva vo Republika Makedonija, ya koi dela vo yavisno od te\inata na krivi;noto delo mo\e osudedniot da dobie i smrtna kayna. Ya dela kaynivi spored ovoj Yakon osudenite ne mo\at da bidat amnestirani po nieden osnova.

1.11 SPRPRE:UVAWE NA KRIMINALNO YDRU|UVAWE

POMNI 'e otpo;ne procedura ya donesuvawe i  sproveduvawe na  Yakonot ya kriminalno ydru\uvawe i konspiracija i gonewe na organiyiran kriminal, trgovija so droga, belo robje, perewe pari, oru\je, ydru\uvawe yaradi teroriyam, ydru\uvawe i konspiracija protiv narodot i dr\avata,ydru\uvawe yaradi predavstvo, ydru\uvawe yaradi [piuna\a, ydru\uvawe- konspiracija so cel ubivawe na dr\avjani na Republika Makedonija, Ydru\uvawe yaradi li[uvawe od \ivot dr\aven slu\benik, policaec, pripadnik na ARM i sli;ni dejstva ya koi spored predlo\enite iymeni ke mo\e da se yaraboti duri i smrtna kayna i dela ya koi ne mo\e osudeniot da bide amnestiran.

1.12 YAEDNI:KI |IVOT SO ETNI:KITE MALCINSTVA

Na site etni;ki malcinstva kako i dosega 'e im bide yagarantirana ednakvost pred yakonot. Toa va\i ya site lojalni dr\avjani na Republika Makedonija, no so naglasena nota na prakti;no sprovedawe vo delo.

Site malcinstva 'e mora da go po;ituvaat suverenitetot, ,nacionalniot integritet i identitet na Republika Makedonija so site nejyini oble\ja i simboli kako i site pripadnici na Makedonskiot narod kade i da se vo svetot a gi u\ivaat site prava spored Ustavot i Yakonot.

Ya naru[uvawe na etni;kata tolerancija i ramnote\a, POMNI 'e se yalo\i ya voveduvawe na ostri kayni.

Del od programata ya yaedni;ki so\ivot e i Yakonot protiv etni;ko ;istewe (kako [to be[e opi[an pogore) i koj POMNI 'e go predlo\i i 'e se yalaga ya negovo sproveduvawe vo delo.

POMNI 'e insistira na preispituvawe na site dr\avjanstva iydadeni na lica koi ne se Makedonci po poteklo ili ra]awe, i osobeno na dr\avjanstva iydadeni na pripadici na inorodni malcinstva, kako i na procesot na iydavawe na istite.

POMNI 'e se yalo\i ya yakonska regulativa koja 'e gi protera od Makedonija site onie koi go prekr[ile Yakonot i Ustavot ili vo proces na dobivawe na dr\avjanstvoto ili so svoite aktivnosti posle iydavaweto go prekr[ile istiot so anga\irawe vo predavstvo protiv Republika Makedonija, yavera ikonspiracija da ubijat dr\avjani na Republika Makedonija i sli;ni dela, ya koi ne mo\at da bidat amnestirani so yakon i ya koi spored deloto mo\e da se dobie  i srtna kayna.

Na site etni;ki malcinstva 'e im bidat garantirani pravata kako [to se dadeni so me]unarodni konvencii. So sosednite dr\avi 'e bidat vovedeni bilateralni merki-vyaemen ekvivalenten odnos vo tretmanot na etni;kite malcinstva, vo smisol na barawe tretman ya Makedoncite koi \iveat vo tie yemji kako malcinstvo ednakov so tretmanot [to pripadnicite na nivnite etni;ki malcinstva go u\ivaat vo Makedonija.

1.13 LOKALNA SAMOUPRAVA 

POMNI ke se yalo\i ya detalno preispituvawe na site Yakoni doneseni pod prinuda na teroristi;ka invayija i pod pritisoci  odnadvor i sprotivno na slobodnata volja na narodot.

Poni[tuvawe na site yakonski i ustavni iymeni doneseni sprotivno na  voljata na narodot  po nelegitimen pat i prinuda vo okolnosti kakvi [to se neprifatlivi vo niedna yemja vo svetot, pa i vo Makedonija.

Detalno ke se preispita  Yakonot ya lokalna samouprava i negovo anulirawe i yamenuvawe so realni odredbi koi se vo sklad so iybornata programa na POMNI po site pra[awa ya koi  e neophodno iyjasnuvawe na slobodnata volja na narodot  po demokratski pat  i donesuvawe na promeni vo proces [to ke garantira po;ituvawe na slobodnata volja na narodot.

 

1.14 IMIGRACIJA

POMNI 'e otpo;ne proces na otvarawe na dosijeata ya dr\avjanstvo i odyemawe na isti vo slu;ai na yloupotreba, iymama ili laga vo procesot na dobivawe na istite, kako i neprijatelstvo protiv Republika Makedonija i proteruvwe na site takvi slu;ai koi dopolnitelno se ydobile so dr\avjanstvo na Republika Makedonija. Kaynuvawe na istite i proteruvawe od Republika Makedonija posle iydr\uvawe na kaynena merka (osven vo slu;ai na dr\avjani po osnov na ra]awe kade krivi;niot yakonik ke bide upotrebuvan).

So ogled na obemnosta na ovaa rabota POMNI 'e se yalo\i ya formirawe na Imigracionen Sud, kako i Imigraciona Policija po primerot na SAD i drugi rayvieni demokratii od svetot.

Ovaa slu\ba 'e bide vo rangot na Dr\avnata policija. Imigracionata policija po potreba ke bide poddr\uvana vo svoite akcii i od lokalnata a i der\avnata policija, a ke se gri\i ya dela od svojata nadle\nost kako i ya po;ituvaweto na re\imot na rabotni doyvoli [to po pravilo gi imaat samo dr\avjani na Republika Makedonija i drugi legalno ovlasteni lica so pravo na prestoj i rabota na teritorijata na Republika Makedonija.

Voveduvawe na edinstven dano;en broj (kako mati;en broj) so koj 'e se doka\uva pravoto na vrabotuvawe na teritorija na Republika Makedonija, kako i pravoto na socijalna i penyiska ya[tita i drugi beneficii reyervirani samo ya dr\avjani na Republika Makedonija.

1.15 MAKEDONSKITE ISELENICI I NIVNITE USTAVNI PRAVA

Na makedonskite iselenici ke im se ovoymo\i>

* Glasawe vo odsustvo ( kako [to e toa primer vo SAD),

* Organiyirano u;estvo vo vlasta vo Dolen Dom vo koj 'e ima pretstavnici spored naseleni mesta i rabotni organiyacii kako dano;ni obvrynici,

*Y;estvo vo  Gorniot Dom preku otvoreni proporcionalni listi na politi;kite partii,

* U;estvo  vo Iseleni;kiot Sovet vo preodnata faya, 

* Glasawe preku elektoratnite glasovi spored mestoto na \iveewe nadvor od Republika Makedonija,

* Pointenyivno prodol\uvawe so iydavawe na Makedonski paso[i na site koi gi ispolnuvaat propi[anite uslovi, no pointenyivno.

 *Ke se otvorat  makedonski konyulati i ambasadi tamu kade  gi nema a \iveat golem broj Makedonci (pr. Detroit, :ikago i t.n.)

*Ke se iyvr[i realen POPIS na Makedoncite preku koj 'e mo\e da se iygradi realen iyboren sistem.

*Ya sekoj Makedonec i makedonski dr\avjanin kade i da e vo svetot  ke se vodi gri\a bey diskriminacija.

* Vo Dijasporata ke se isprakaat  u;iteli po Makedonski jayik, folklor i t.n. ( kako vo 70-te i 80-te) ike se  obrayuvawe kadri od Dijasporata ya taa cel i ya REPATRIJACIJA na Makedoncite vo mati;nata dr\ava.

Postojano ke se vodi politika  na nacionalno i partisko  pomiruvawe na Makedoncite i prerodba i obedinuvawe na makedonskite nacionalni ideeali, partisko i etni;ko pomiruvawe so onie koi 'e odberat da \iveat vo suverena nacionalna dr\ava Republika Makedonija i garantirawe podednakov odnos kon site bey favoriyirawe na mnoyinskiot dr\avotvoren narod i ustavno  nikoj da nema pravo da se yloupotrebuva svoeto mnoyinstvo, tuku da se  ya;uvuva  principot na demokratija i vladeewe na mnoyinstvoto, bey diskriminacija nitu pak favoriyirawe na malcinstvoto.

Politi;koto ubeduvawe na individuata ne smee da bide osnova ya progon, no ydru\uvawe vo partii i drugi organiyacii so cel na urivawe na nacionalniot suverenitet i inegritet na Makedonija kako nacionalna dr\ava 'e se smeta ya najvisok antidr\aven ;in i 'e se goni najstrtogo.

Sekoe povryuvawe so teroristi;ki aktivnosti ya ostvaruvawe na takvi celi 'e mora da se kaynuva spored Yakonot (vklu;uvaj'i i voveduvawe na smrtna kayna).

II BEYBEDNOSNI SILI 

2.1 ARMIJATA NA MAKEDONIJA

POMNI 'e se yalo\i ya nacionalna armija, so sposobnosti ya brya intervencija i integrirana vo sistem ya op[tonarodna odbrana vo koj i rodovite na vojskata 'e gi odslikuvaat potrebite ya odbrana kako i teritorijalnata i geografska polo\ba na Republika Makedonija. Vo toj kontekst formirawe na specijaliyirani planinski i alpski edinici i aktivirawe na site dosega[ni resursi vo sistemot na ONO.

Komanden kadar od redovite na Makedonskata Voena Akademija koj 'e bide promoviran spored najvisoki nacionalni kriteriumi i proveruvawe na li;noto i semejno minato na kandidatite do treto i ;etvrto koleno vo semejnoto steblo i bey tolerancija vo yadovoluvawe na rayni etni;ki klu;evi i sli;no, na ist na;in kako [to toa se pravi od strana na site rayvieni armii vo svetot vklu;uvaj'i ja i Amerikanskata, Iyraelskata i drugi vojski se do vklu;uvawe na poligraf test.

Voena sorabotka so site koi ni pomagaat i toa direktna sorabotka so Ukraina, Rusija, SAD i t.n., kako i so sosedite (Jugoslavija, Srbija, Bugarija) a i so Grcija i Albanija vo kontekst na vyaemno ;uvawe na granicata i druga soodvetna voena sorabotka.

Teritorijalna rekonstrukcija na Armijata spored modelot na Pande Petrovski [to ke bide nadopolnet spored skore[nite soynanija od vojuvaweto i rayuynavaweto. Upotreba na Makedonskata be[tina na vojuvaweto kako voena strategija i taktika.

Prestruktuiraweto na beybednosniot sistem i vojskata kako bi se imalo kontrola vry sekoja peda yemja na teritorijata na Republika Makedonija od kade se soydava dohod i se naplatuva danok 'e odi paralelno so decentraliyacija na na glavniot grad kako stopanski i industriski centar i rayvivawe na pove'e pomali stopanski i industriski centri sekade kaj [to 'e se animira infrastrukturata [to be[e paraliyirana kako reyultat na nedoma'insko vladeewe i plansko uni[tuvawe po pat na neprirodna i kriminalna privatiyacija.

Obeybeduvawe na granicata i nejyino yape;atuvawe na ist na;in i so isti sredstva kako [to toa se pravi na granici iylo\eni na teroristi;ka invayija kade i da e vo svetot.

Armijata direktno ke sorabotuva  so selskoto stopanstvo ( pr. ovci, goveda, hrana, sviwi,oriy i drugi kulturi). Ke postoi avtonimija vo snabduvaweto na odredeni rodovi vojska, ekonomija na Armijata i u;estvo vo ydravstveniot sistem. Potpi[uvawe tenderi i voeni dogovori spored ponudite, iyvorot i ponuduva;ot pri [to 'e se vodi nacionalna politika.

Permanentno ke se vr[i stru;no i nau;no usovr[uvawe na Armijata.

2.2 POLICISKI I BEYBEDNOSNI STRUKTURI

Prestruktuirawe i reorganiyacija na Policijata so upotreba na site iskustva iyvle;eni od skore[nata teroristi;ka invayija i pojavite na vnatre[ni predavnici.

Podigawe na kriteriumite ya priem i slu\buvawe vo redovite na MVR i Policijata, kako i site drugi slu\bi koi se del od sistemot ya beybednost. Yadol\itelno proveruvawe na li;noto i semejno minato na site lica koi 'e ja nosat uniformata i dr\avnite beleyi preku koi se pretstavuva i ya[tituva dr\avata, kako i preispituvawe na postoe;kiot kadar spored iyostreni kriteriumi vklu;uvajki i poligraf test. Otfrlawe na sekakvo vlijanie od nadvor od kakvi i da e strukturi po odnos na sostavot na MVR kako edna od slu\bite od najvisoka va\nost kako [to e toa slu;aj vo site yemji vo svetot vklu[uvaj'i ja i SAD.

Obuka na sekoj e[alon od sistemot ya beybednost so najmoderna tehnologija i oprema po svetski standardi kako i formirawe novi, a i usovr[uvawe na postoe;kite specijalni edinici ya brya intervencija i borba protiv teroriiymot i organiyiraniot kriminal.

Vo toj kontekst i formirawe na planinski edinici vo sistemot na odbrana od redot na policijata ({arplaninci) od tipot na karabiweri sposobni ya koordinirana aktivnost i integrirawe vo sitemot na ONO yaedno so site postoe;ki edinici i slu\bi so koordinirano komanduvawe vo vonredni slu;ai i okolnosti kako [to se odbranata na tatkovinata i teritorijata na Republika Makedonija.

Organiyirawe i ya\ivuvawe na strela;kite organiyaciii i drugi sportski granki kako [to se bijatlon i skijawe ya najmladite i prodol\uvawe na vekovnata tradicija na obuka na strelci od najmali noye, praksa i sport koi ya \al bea o;igledno planski i sistematski rudimentirani, [to se gleda od poskoroto minato kako reyultat od sistematskite napori ya oslabuvawe na sistemot na ONO (Op[tonarodna Odbrana).

Otpo;nuvawe na istraga ya procesot na sabota\a na op[tonarodnata odbrana ;ij del se i tie strukturi koi sistematski bea ugu[eni i ;ija aktivnost be[e sabotirana.

Regionalna organiyacija na Policijata vo nekolku nivoa- od Dr\avna- Republi;ka i uniformirana, taka i vo dr\avna tajna slu\ba so visoki kriteriumi ya regrutirawe i pokrivawe na celata Republika, so jasno raygrani;uvawe na ingerenciite na istite pa se do regionalna i lokalna uniformirana policija i ostanati slu\bi kako integralen del na sistemot na odbrana so visoki standardi i kriteriymi ya regrutirawe vklu;uvaj'i i proverka na li;noto i semejni minato, kako i poligraf test.

Aproksimacija na sistemot na policijata so uslovite na terenot e eden od uslovite ya uspe[no deluvawe.

Komandniot kadar vo beybednosnite strukturi da bide rayvivan od sopstvena Policiska akademija, a ne po pat na kursevi i preporaki od stranski emisari, a regrutiraweto da bide so najvisoki standardi i proverka na li;noto i semejno minato.

Policiskata Akademija na Makedonija da proiyveduva kadri ya site slu\bi. Institucijata Policija kako i sekoj [to nosi yna;ka na MVR ili policiskite slu\bi bey raylika od svojata etni;ka pripadnost da bide Policaec na Makedonija i ;ovek od doverba so ;est i gordost ya svojata sli\ba i koj kaj sekoj dr\avjanin na Republika Makedonija 'e ja u\iva yaslu\enata doverba. Policija yad ;ija uniforma nema da se bara etni;ka pripadnost, tuku Dr\avna slu\benost i profesionalnost.

Da se yastane na patot na nametnati promeni vo sistmot na Policijata od nadvore[ni nedr\avni institucii i organiyacii.

III  SLOBODA NA VEROISPOVEST I ODNOS KON MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

Slobodnata volja ya veroispovest 'e bide garantrirana na na;in kako [to e toa slu;aj vo yapadnite i isto;ni demokratii.

Makedonskata Pravoslavna Crkva kako institucija e del od Makedonskoto bitie i osnovopolo\nik na tradiciite i normi na hristijanstvoto i na Makedonskata Dr\ava, pridobivka i nasledstvo od iyvonredno nacionalno yna;ewe i mora da ima posebno mesto vo dr\avata, so potpolna avtonomija vo svoeto deluvawe i vry svoite imoti.

Na Makedonskata Pravoslavna Crkva i pripa]a osobeno mesto vo Makedonskoto op[testvo i yatoa [to tokmu blagodarenie na MPC i nejyinite Crkovno-{kolski Op[tini [irum svetot Makedonskata Dijaspora-Makedoncite pe;albari i isselenici go ya;uvale svojot nacionalen, jayi;en i etni;ki identitet, a taa Makedonskata Pravoslavna Crkva opstojuvala so decenii, vekovi i mileniumi sekade kade [to imalo Makedonci i taka 'e povtorime e nerskinliv del od identitetot na Makedonskoto bitie i na sekoj Makedonec kade i da e vo svetot i kakva i da ima veroispovest denes vo tretiot milenium, pa i na pripadnicite na etni;kite malcinstva i drgi religioyni yaednici.

Yatoa POMNI 'e otpo;ne procedura ya vklu;uvawe na pretstavnici na Crkovno {kolskite Op[tini od site delovi na svetot, koi se polnopravni Dr\avjani na Republika Makedonija so site prava, obvrski i dol\nosti vo Dolniot Dom na Sobranieto na Republika Makedenija, kako na edinstvena nacionalna dr\ava na Makedoncite vo svetot (kakvo [to so promenite POMNI predlaga da bide), a vo me]uvreme soydavawe na Makedonski Iseleni;ki Sovet, kako telo i kako organ na Sobranieto, vo koe ramnopravno kako i pratenicite 'e u;estvuvaat vo rabotata na Sobranieto koi se od Nacionalno yna;ewe ya site Makedonci kade i da se po svetot i bey ;ija soglasnost ne mo\e da se donesuvaat re[enija [to gi yasegaat site Makedonci.

Vra'awe na site Crkovni imoti i vra'awe vo vladeewe na Crkvata na sekoja peda yemja koja bila nejyina a kako proces na etni;ko ;istewe i genocid vry Makedonskiot narod pa i Crkva bile vr[eni niy iyminatite stoletija a i vo po bliskoto minato ( kako na primer Sanatoriumot ya belodrobni yaboluvawa vo S. Le[ok [to e del od konacite i se nao]a vo krugot na manastirskiot kompleks na amanastirot Sb. Atanasija vo s. Le[ok), taka i site drugi( Novake, Re;ica, Vejce, Ve[ale, Brodec, {ipkovica, i t.n.) ya koi postoi i dokayen matrijal i vo koi slu;ai ke vladee yakonot na prededovcite ( nasledstvoto) i vrakawe na nasilno odyemeniot imot po koja i da e osnova, kako [to e toa slu;aj vo Amerika i drugi demokratii i pravosudni sistemi vo svetot.

Najstariot legalen i nesporen sopstvenik na imotot e sopstvenikot koj NE GO PRODAL DOBROVOLNO imotot i imot ya koj ne e dobien adekvaten nadomest vo monetarna protivvrednost pri promena na sopstvenosta ako do takva voop[to e dojdeno.

Makedonskata Pravoslavna Crkva vo Sobranieto 'e bide pretstavuvana po pravilo preku sve[tenik koj 'e bide odreden da ja pretstavuva MPC od nea samata.

Toj voedno 'e slu\i kako sve[tenik vo Sobranieto na Republika Makedonija i na Dr\avniot vrv.

Makedonskata Pravoslavna Crkva 'e odredi sve[tenici koi 'e slu\i vo silite na ARM.

Prisustvoto na MPC i nejyinite sve[tenici vo protokolot na Sobranieto 'e bidat sli;no na yapadnite demokratii ( na pr. SAD).

Ostanatite verski yaednici proporcionalno na realniot broen religioyen sostav na ARM ke imaat delegirano svoi sve[tenici ya potrebite na tie vojnici- vernici vo slu;aj na vojna, smrt ili drug verski obred, ako se oddale;eni od verski objekt ili prostorija vo koja mo\e da ja praktikuvaat svojata vera vo krugot na kasarnata.

Ya taa cel oddelna prostorija, proporcionalno na brojnosta mo\e da se upotrebuva ya taa namena kako privremeno molitveno mesto na na;in i spored primerot na Amerika ili yapadnite demokratii vo koi verata i verskite yaednici se prisutni so podolga svoja tradicija vo ramkite na dr\avnata tradicija ili armijata.

Vo toj kontekst ke se vovede i molitven pojadok po primerot na Amerikanskiot Pretsedatel, na koj ke slu\buva sve[tenik na Makedonskata Pravoslavna Crkva.

 

Vo Dolniot dom na Sobranieto sve[tenstvoto na MPC 'e bide yastapeno na na;in odreden so Yakon, bey pritoa da bidat diskriminirani drugite veri prisutni na Makedonskiot duhoven prostor, a vo odlu;uvaweto 'e u;estvuvaat kako gra]anski lica so pravo na glas i kako dr\avjani na Republika Makedonija kako [to e yacrtano vo Ustavot.

IV ME}UNARODNI ODNOSI 

3.1 ODNOSI SO DRUGITE DR|AVI

POMNI 'e se yalaga odnosite so dr\avite koi bea vo sostav na porane[nata SFRJ da bide bilateralen, ramnopraven i recipro;en so site i bey diskriminacija.

Vreme e ya preispituvawe i prodlabo;uvawe na odnosite so sosedite, so Srbija, Bugarija, Grcija, Albanija na bilateralen i ramnopraven princip osobeno vo tretmanot na vyaemnite etni;ki malcinstva.

POMNI pravi raylika pome]u Albanskiot narod, Srpskiot narod, Bugarskiot narod i Gr;kiot narod i nacionaliymite so koi istite se sre'avaa vo minatoto a i ne taka odamna povampireniot albanski [oviniyam [to otide vo krajnost i prerasna vo ;ist teroriyam od koj Makedonija i Srbija vidoa najmnogu [teta i ;ii narodi do\iveaja etni;ko ;istewe i genoicid vo ramkite na svoite dr\avi.

Uslov ya sorabotka so Srbija, Bugarija, Grcija i Albanija 'e bide odnosot [to tie go imaat kon Makedoncite koi \iveat vo ramkite na postoe;kite dr\avni granici na soodvetnite dr\avi, kako i odnosot kon nivnite odnosni malcinstva koi \iveat vo Republika Makedonija.

Nadvore[nata politika 'e ima akcecent, yatoa [to preku vredni kadri so svetot ( a osobeno sosedite) 'e se gradi doverba i 'e se preyentira vistinata ya Makedonija.

Doveduvawe na kvalitetni kadri od Dijasporata i nivno integrirawe na poleto na nadvore[nata politika yaedno so kvalitetni kadri od Makedonija bey ogled na partiskite kni[ki i ubeduvawe, tuku spored li;nite kvaliteti i li;no minato kako i lojalnost kon Republika Makedonija.

Kadrovska politika bey klu;- tuku ya ya[tita na nacionalnite vrednosti i interesi pred se.

Nikakvo ispra'awe na oportunisti vo diplomatijata po koalicioni klu;evi.

 

Da se iygrgadi ugledot na Republika Makedonija preku diplomati so Makedonska kultura koi 'e se gordeat so funkciite i koi 'e go vratat ugledot na instituciite i funkciite [to gi iyvr[uvaat.

3.2 MAKEDONIJA I EVROPSKATA UNIJA

POMNI 'e se yalaga ya odnosi na vyaemno po;ituvawe, bey yagroyuvawe na nacionalniot suverenitet i integritet kako [to e toa slu;aj denes.

Ramnopraven odnos so drugite evropskki yemji bey diskriminacija i poni\uva;ki viyi od tipot na {engen viyi i sli;no.

Vo Evropa bey posrednici i emisari. Direktni pregovori i po;ituvawe na dogovorot ya asocijacija i stabiliyacija od dvete strani, ,ili ukinuvawe na istiot i sorabotka so individualni dr\avi po recipro;en princip. Ukinuvawe na viyi ili voveduvawe recipro;ni viyi preku konyulati i tretirawe na ova pra[awe so ista ostrina a ne samo formalno.

3.3 PREISPITYVAWE NA SPOGODBATA YA ASOCIJACIJA I     STABILIYACIJA SO EVROPSKATA UNIJA 

POMNI 'e bara detalno preispituvawe na odredbite od Spogodbata ya asocijacija i stabiliyacija so Evropskata yaednica i 'e insistira na po;ituvawe na istite, ili potpolno poni[tivawe na dogovorot dokolku toj yaedno so site odredbi sodr\ani vo nego ne se po;ituva.

Tuka se imaat predvid site odredbi koi dosega jasno i nedvosmisleno se prekr[uvani ili od Evropskata Unija ili od NATO, OON i drugi pravni lica bey pritoa da bidat sankcionirani, ili barem yabele\ani kako prekr[oci.

Site odredbi na toj dogovor 'e bidat gledani niy priymata na vyaemno po;ituvawe i nepovredlivosta na nacionalniot suverenitet i integritet na Republika Makedonija kako i nejyinite najvisoki nacionalni interesi.

3.4 NOVA BALKANSKA POLITIKA

Ke se poddr\uva politika na>

* ramnopravni dr\avi na Balkanot, povryani so labava sorabotka i so yaedni;ki interesi i normi a so cel podobruvawe na \ivotot na site koi \iveat vo niv, sloboda na dvi\ewe i aproksimacija na yakonodavstvata so sosedite pred da se pravi toa so Evropa,

* sorabotka so organite ya gonewe od sosednite dr\avi so me]usebni dogovori ya ekstradicija,

* vra'awe nayad na site koi ilegalno ili fiktivno prestojuvaat vo Republika Makedonija i obratno,

* direktni pregovori so balkanskite sosedi bey posrednici od tipot na Solana, Leotar, Perdju, OON, MKG i.t.n.

 V  EKONOMSKA POLITIKA

5.1 SILNA EKONOMIJA

Yajaknuvaweto na ekonomijata 'e bide prioritet so cel da se iskoreni beyrabotnosta. Nema vreme ya popravni ispiti. Dr\avata ja nao]ame vo mnogu te[ka sostojba, kako ekonomska, beybednosna,politi;ka taka i vo sekoj drug pogled.

Nema da bide lesno, no iyvodlivo e i nie imame dol\nost, sega kako nikoga[ porano da gi yasu;eme rakavite i preku sistemski iymeni i domakinsko rabotewe da soydademe uslovi ya otvorawe na rabotni mesta ya site.

Da nema socijalni slu;ai. Sekoj gra]anin da ima mo\nost i [ansa da raboti i ;esno da yaraboti ya \ivea;ka.

Namesto yatvorawe fabriki i otpu[tawe od rabota- otvorawe rabotni mesta nasekade kede ya toa ima mo\nost, osobeno blisku do mestoto na \iveewe. Upotreba na stru;waci vo site sferi, dokvalifikacija i prekvalifikacija na kadri kade [to e potrebno. Anga\irawe na potencijalite od Dijasporata i od Makedonija, kako ;ove;ki taka i finansiski a so cel otvorawe na proiyvodni kapaciteti i rabotni mesta, kako i uslu\ni dejnosti koi se vo sekoj pogled konkurentni na doma[niot i stranski payar ili kako velime vo me]unarodnata podelba na trudot.

Novina e voveduvawe na nedelna i dvonedelna nasproti mese;na plata. Ova ke bide ovoymo\eno so voveduvaweto na presmetuvawe na stapkata na kompenyacija- plata po raboten ;as nasproti mese;na plata vo nekoi slu\bi (vklu;uvajki gi i dr\avnite) a i nedelno (dvonedelno) plakawe na pridonesi kon dr\avata.

Ova ke ovoymo\i redoven priliv na sredstva vo vladinata kasa i mo\nost ya intervencii ad hok, a na individualno nivo ke dade mo\nost na sekoj rabotnik da gi u\iva reyultatite na svojot trud na krajot na rabotnata nedela.

Payarna ekonomija i vistinska privatiyacija posle denacionaliyacija.

Evidencija na beyrabotnite i nivno kontrolirawe vo odnois na dr\avjanstvo i prava koi se ostvaruvaat spored yakonot. Prekr[uvawe na istite ili yloupotreba krivi;no da se goni i ostro da se kaynuva.

POMNI 'e otpo;ne proces ya preispituvawe kako i poni[tuvawe na [tetnite dogovori ya privatiyacija i vra'awe vo sopstvenost na gra]anite na siot imot [to ne bil pominat niy procesot ya denacionaliyacija.

Privatiyacija preku podeluvawe na akciite na rabotnicite (51%) a ostatokot na nadvore[en investitor pod povolnio uslovi, kade sredstvata na investitorot 'e se upotrebat ya obrten kapital, a investitorot na toj na;in 'e stane partner so proiyvoditelite i dr\avata.

Detalni planovi i dogovori so Sindikatite, taka [to privatiyaciite da ne yavr[at so likvidacija na firmite i otpu[tawe na rabotnicite.

Dano;ni olesnuvawa ya investitorot vo privatiyaciite.

Inicijativi ya kooperanti (pomali firmi i privatni rabotilnici) ya sekakva forma na proiyvodstvo.

Upotreba na site menaxerski potencijali koi gi ima Makedonija i Dijasporata. Ova mo\e da se postigne po poveke mehaniymi me]u koi e i  YA{TITA OD MONOPOLI.

Firmite  ke se forsiraat da gi prodadat akciite ili da gi vratat nayad na dr\avata ( spored uslovi koi 'e yavisat od okolnostite pod koi e iyvr[ena privatiyacijata) ili na doma[ni vlo\uva;i vo yavisnost od prirodata na pretprijatieto. Nakratko dr\avata da gi ima vo vladeewe najva\nite resursi i objekti od strate[ko yna;ewe, beyuslovno i bey da prifa'a payaruvawe so MMF, Svetska banka i sl.

POMNI 'e se yalaga ya silna i suverena ekonomija integrirana so finansiskite potencijali na Makedonskata Dijaspora, sigurnost na direktni vlo\uvawa kako i u;estvo so direkten kapital i so direktni kontakti so oddelni dr\avi, bey posrednici- lihvari.

Voveduvawe na fondovi ya investirawe vo makedondkoto stopanstvo i iydavawe na Dr\avni obvrynici ya koi ke garantira Dr\avata so pristojni interesni stapki, kako [to toa so uspeh se pravi na Yapad.

POMNI 'e se yalo\i ya yajaknuvawe na semejstvoto kako osnovna kelija na op[testvoto.

Ya\ivuvawe i yajaknuvawe na seloto i rayvoj na mali ekonomski edinici koi mo\e da funkcioniraat i na selo.

Decentraliyacija na glavniot grad kako demografski taka ekonomski, beybednosno i t.n. i vra'awe kon vistinskite koreni i tivko yajaknuvawe na ekonomijata i standardot na sekoe semejstvo.

Otvorawe na yaedni;ki Balkanski otvoren payar, so niski transportni tro[oci, kooperacija na pomali regionalni firmi vo yaedni;ki regionalni proekti koi nema da bidat yavisni i osetlivi od me]unarodnite ekonomski yemjotresi.

Otvorawe regionalni stopanski komori ya sorabotka i snabduvawe po poevtini ceni so surovini koi poedine;no vo pomali koli;estva bi bile poskapi i sl.

Payar so jasni principi i dobar del so barter (stokoba raymena) spored odnapred dogovoreni normi.

Pretstavuvawe i integrirawe na svetskiot payar so kompetitivni proiyvodi, surovini i t.n. vry osnova na kvalitet i produktivnost.

Pojavuvawe na Dr\avata kako doma'in i ekonomski faktor i upotreba na ekonomskite mehaniymi ya kontrola i iydavawe emisii na pari, vklu;uvawe na sredstva od privatiyacija iinvesticionen ciklus vo Makedonija od Dijasporata kako i osloboduvawe od nametnatiot vayalski i kolonijalen odnos kon makedonskata ekonomija i valuta od strana na MMF, Svetska banka i sli;ni prayni baloni koi samo se del od imperijalisti;kiot aparat koj spored Stromberg se reyultat od interakcijata pome]u potojanite dr\avni aparati i individuite (oligarsite) ili interesnite grupi ydru\eni so cel da gi eksploatriraat produktivnite op[testva.

Organiyirawe na akcioni dru[tva- fondovi ya investirawe vo makedonskoto stopanstvo i ya privatiyacija, kade pred se sredstvata od Dijasporata (kako onie yarobenite) taka i novi investicii 'e bidat kanaliyirani so plansko i strate[ko investirawe a so cel unapreduvawe na makedonskoto stopanstvo i dr\ava.

Nametnuvawe na vrednosti, normi i ceni spored svetskite terkovi od yemjite kade [to \iveat Makedoncite niy svetot.

Revaloriyacija na Dr\avniot i privaten imot so realni i payarni vrednoti kako osnova ya dr\avni garancii i emisii na pari.

Bankovi krediti, kade Dr\avata e iyvorot na sredstvata, a se nameneti ya re[avawe na stambenoto pra[awe, so niski kamatni (interesni) stapki, kako i ya investirawe vo mali i sredni pretprijatija, pri [to se do otplakawe na dolgot bankata obeybeduva hipoteka vry soodveten procent na imotot vo koj se vlo\eni sredstvata.

Davawe na vtora hipoteka kako stimulira;ko sredstvo ya trguvawe so hartii od vrednost, [to ke osiguri poveke sredstva vo pulot ya finansirawe na stopanstvoto.

Nema ve'e fabriki ya 1 dolar.

Kolku ;ini stan vo Tetovo, tolku ;ini i vo Skopje, Radovi[, Ohrid i t.n. koga e vo pra[awe Dr\avata i dano;nite osnovi ya vrednuvawe na imotite ( koi vo osnova se nedvi\ninata [to dr\avata treba da ja upotrebi kako pojdovna edinica merka ya sporeduvawe).

Kontinuirano godi[no vrednuvawe na sekoj objekt na teritorijata na Republika Makedonija kako osnova ya hipoteka i odano;uvawe, kako i sledewe na fakti;kata sostojba na lokalno nivo, no dopirliva na dr\avno nivo.

Ovoj moment e interesen od poveke aspekti, dano;en, urbanisti;ki, finansiski, geografski,demografski i t.n. pri [to ke ima vlijanie i na samata grade\na struktura, urbanisti;ki i grade\ni standardi i nere[eni pra[awa kako i mnogu drugi aspekti so beneficii ya op[testvoto kako celina.

Analogno na spomnatoto pojavuvawe na Dr\avata kako kreditor ya stambeno yfgri\uvawe i ya\ivuvawe na stopanstvoto. Prestruktuirawe na stopanstvoto i osnovawe na mali i sredno golemi pretprijatija.

Site esencijalno va\ni granki na industrijata i infrastrukturata koi 'e ostanat vo racete na Dr\avata 'e bidat decentraliyirani ( po primerot na OOYT, no so novini vo upravuvaweto i stopanisuvaweto, kade tie edinki OOYT 'e mo\at da u;estvuvaat vo slo\enata reprodukcija i da kooperiraat so sli;ni mali i sredni poretprijatija pa i da rayvivaat novi granki na stopanstvoto po princip na kooperacija, firmi [to 'e bidat stimulirani na sorabotka i defakto [tedewe.

Da se odstranat katastrofalnite kako ekonomski reyultati, taka i socijalnite i ekolo[kite i toa so yaedni;ki napori.

5.2 POEVTINUVAWE NA DR|AVATA

POMNI 'e prevyeme re[itelni i radikalni ;ekori vo re[avawe na ovoj problem preku penyionirawe na vi[okot rabotna sila ili preraspredelba po drugi rabotni mesta vo prestruktuiraweto na sistemot, kade [to sekoj rabotnik 'e si ja yaslu\i platata i 'e bide del od proiyvodniot proces ili so nego vryan administrativen i dano;en sistem.

Edno e sigurno deeka praksata plata ya partiska kni[ka 'e bide jasno odfrlena, a na site 'e im se pru\i [ansa ;esno i dostoinstveno da si go yarabotuvaat li;niot dohod, so [to 'e se podigne i li;niot a i op[testveniot moral na sekoj Makedonec i dr\avjanin na Republika Makedonija koj gradi semejstvo i ja bara li;nata sre'a vo Republika Makedonija i 'e mu dade novo svetlo na \ivotot na site koi odbrale da \iveat vo centarot na svetot-kolepkata na civiliyacijata i pismenosta, hristijanstvoto i drugite Makedonski vrednosti koi Makedoncite, kako i pripadnicite na etni;kite malcinstva gi ya;uvaa i pokraj site isku[enija, pote[kotii i nepravdi so koi bea soo;eni, vklu;uvaj'i i [kolski primer na teroristi;ka invayija.

Na site onie koi se nadvor od Republikata a se del od Makedonskoto bitie 'e im dadat stimul i tie masovno da se vklu;at vo procesot na Prerodba i obedinuvawe na Makedonskite nacionalni ideali i iygradba na Republika Makedonija do nivo [to spored site istoriski i ;ove;ki vrednosti i potencijali i navistina i priopa]a.

5.3 CARINSKA I DANO:NA POLITIKA

Kako prvo ya[tita na doma[niot proiyvod i stimulirawe na proiyvodstvoto, od osnovni surovini pa se do sofisticirani proiyvodi. Strimilirawe na stopanski granki koi 'e proiyveduvaat artikli so dodaten trud pa se do montirawe na proiyvodi od stranski komponenti nameneti ya iyvoy pri [to 'e se stimulira ekonomija [to 'e bide most me]u dale;nit Istok i Evropa ya sekoj proiyvod ya koj 'e se uka\e prilika.

Kako eden od elementite ya ya[tita na doma[niot payar i proiyvodstvoto, no i iyvor vo buxetot na Dr\avata, POMNI 'e insistira na pravilna i mudra carinska politika.

Ya da go olesni stopanisuvaweto 'e otvori bescarinski yoni, ne samo kako magacini tuku kako distributivni centri ya snabduvawe so stoki od uvoy, kade carini 'e se naplatuvaat samo koga stokata 'e ja napu[ti yonata.

Ova 'e ovoymo\i usitnuvawe na trgovijata i 'e ovoymo\i stopanisuvawe i ostvaruvawe pe;albi kako na investitorite vo nabavka na stoki, taka i na pomali distributeri koi 'e mo\at da gi prodavaat svoite uslugi i da ostvaruvaat dohod so minimalni vlo\uvawa [to direktno 'e ovoymo\i otvorawe biynis ya malite pretprijatija podednakvo kako na golemite, a analogno i otvorawe na novi rabotni mesta.

Regionalnata sorabotka so sosednite dr\avi na ovoj plan mo\e da se nare;e sorabotka nasproti konkurencija yatoa [to snabduvaweto na payarot 'e bide dopolnuvano od proiyvodite na lokalnite ekonomii a i od nadvore[no proiyvodstvo na artikli i predmeti koi momentalno se neisplatlivi ya proiyvodstvo, no se uveyuvaat od treti yemji.

Doma[noto proiyvodstvo 'e se ya[tituva so soodvetni carinski merki, a ya onie proiyvodi koi ne se priyveduvaat vo Makedonija 'e ima samo minimalni dava;ki i danoci.

Carinskite slu\benici ke se regrutiraat i obu;uvaat kako i ostanatite dr\avni slu\bi od doverba, spored isti standardi i proverki, a formaciski ke stanat del od podgrupata na Imigracionata policija. Nivnata obuka ke bide vo oddel na Policiskata Akademija posveten na soodvetnite slu\bi.

Dano;nata politika na sekoja dr\ava, pa i na Repoublika Makedonija treba da garantira doma'inska rabota na Dr\avata yaedno so svoite gra]ani i dano;ni obvrynici.

Ya da funkcionira uspe[no i efikasno dano;nata politika, mora prvo da se obeybedi uspe[no rabotewe i funkcionirawe na yakonodavstvoto, pravosudstvoto, MVR, Armijata, beybednosta i vladeeweto na slovoto na yakonot nad se.

Ke se vovede revolucioneren pristap na progonuvawe ya site [to kradele i so iymama se ydobile so imoti i ya smetka na dr\avata se bogatele.

Ke se vovede  danok na dohodot i podnesuvawe godi[ni dano;ni dokumenti ya sekoj dr\avjanin na Makedonija vklu;uvaj'i gi i onie koi \iveat vo prekuokeanskite yemji. Danocite plateni vo Republika Makedonija, mnogu yemji, kako na primer SAD, gi priynavaat kako odbitoci (tro[ok) vo dano;nite dokumenti na svoite dr\avjani.

Ova otvora iyvonredno pogoden mehaniyam ya pribirawe danoci (koi treba da se fer i realni), no vo isto vreme i korelacija na ustavnite prava i obvrski, vklu;uvaj'i go i pravoto na glasawe na site koi imaat takvo pravo, no samo vo slu;ai koga gi yadovolile svoite obvrski kon Dr\avata ili lokalnite dano;ni organi

 Ke se rayviva nacionalno orientirana ekonomija i dano;na politika vo koja site koi pla'aat danoci imaat i pravo da re[avaat kade 'e se tro[at parite i kako 'e se \ivee, a tuka pokraj drugite se i Makedoncite ki \iveat nadvor od Republika Makedonija i gi imaat site ustavni prava i obvrski.

DANO:EN SISTEM

POMNI 'e otpo;ne procedura ya voveduvawe ramnopraven i fer dano;en sistem. Dano;ni olesnuvawa vo teritoriite yasegnati od teroristi;kata invayija i davawe na vladina pomo[ na onie koi se vra'aat ili \iveat na soodvetnite teritorii, kako i na onie koi se spremni da otpo;nat stopanska dejnost so cel na vrabotuvawe, li;no ili na drugi lica so pravo na vrabotuvawe spored postoe;kite propisi koi va\at ya dr\avjani na Republika Makedonija.

Voveduvawe na edinstven dano;en broj (spomnat pogore vo delot ya Imigracija-kako mati;en broj) so yadol\itelno prijavuvawe na dano;ni dokumenti na krajot na sekoja godina. Od ovie dokumenti 'e se iyvlekuvaat podatoci ya pla'awe na danoci, no i ya dobivawe na pomo[ od strana na dr\avata.  Samo uredno podneseni dano;ni dokumenti 'e garantiraat iydavawe na glasa;ka legitimacija na dr\avjanite na Republika Makedonija kako i pravo na glas na lokalni, parlamentarni i prtsedatelski iybori.

Po istiot princip 'e se otpo;ne procedura ya odano;uvawe na prihodite na dr\avjanite na Republika Makedonija koi se ostvaruvaat von teritorijata na Republikata, ;ija [to viso;ina ke bide presmetana sraymerno na procentot na odano;uvawe na dohodot vo Republika MAkedonija, a istiot ke se primenuva vo procesot na iydaavawe na glasa;ka legitimacija na dr\avjanite na Republika Makedonija so pravo na glas.

Dano;niot sistem na dr\avata ke se prestruktuira na na;in [to ke predvidi pokrivawe na site tekovni i idni tro[oci ya ydravstvena ya[tita, socijalna ya[tita kako i penyiska ya[tita vo iynosi koi ke garantiraat yadovoluvawe na osnovnite \ivotni potrebi bey soydavawe na socijalni slu;ai. Ovoj sistem na odano;uvawe ke stimulira i li;no [tedewe i investicii so cel ya penyionirawe.

5.4  URBANIYAM I PROSTORNO PLANIRAWE

Kako vpro;em i sekoe drugo op[testvo, koe serioyno gleda na svoite gra]ani i nivnite imoti kako vrednosti preku koi se odslikuva i vrednosta na op[testvoto, i urbaniyacijata yaedno so prostornoto planirawe treba da gi odslikuvaat nacionalnata strategija i nacionalnite pa i fiskalni vrednosti kako del od ekonomskite osnovi na op[testvoto. Vo toj kontekst POMNI ke insistira na preispituvawe na grade\nite doyvoli i adaptacija na iygledot na sekoja individualna kuka spored evropskite i amerikanski vrednosti. Ne mo\e da se doyvoli postoewe i iygradba na objekti ya \iveewe koi podsetuvaat na feudaliyam na po;etotkot na tretiot milenium. Sekoj individualen dom treba da odslikuva atmosfera na sloboda i sreka, a ne tvrdina ya ;ie osvojuvawe se potrebni tenkovi i eksployivi. Da se gradat \iveali[ta, so minimum beybednosni standardi vo kontekstot na op[tonarodnata odbrana, no ne i kaliwa i celi enklavi vo koi nitu mo\e slobodno da se \ivee, nitu funkcioniraweto na vlasta i op[testveniot \ivot mo\e da bide nepre;eno.

Iygradbata bey grade\na doyvola i planirawe e eden od ;initelite na nedostig na voda ya piewe kako i sanitarna voda. Toa ne samo [to mora da prestane, tuku mora da slu\i kako predupreduvawe deka samo so prostorno planirawe mo\e da se odi vo tretiot milenium, Evropa i Svetot.

Opfakawe so prostorno planirawe i urbaniyirawe na sekoja peda yemja vo Republikata ke bide vo nadle\nost na soodvetnite ministerstva i treba da obeybedi system na kontrola nad iygradbata kako i vrednuvaweto na sekoj object na celata teritorija na Makedonija. Nitu eden objekt bey plan i doyvola ya gradba. Dava;kite i komunaliite da stanat soodvetni na vistinskite tro[oci, no da pretstavuvaat vyaemna obvrska kako ya gra]anite taka i ya dr\avata.

Odstranuvawe na mitoto i korupcija od komunikaciite me]u gra]anite i Dr\avata preku rigoroyno sproveduvawe na postoe;kata yakonska regulative, a ako e potrebno i donesuvawe novi yakoni so konkretni odredbi.

Preispituvawe na sekoj individualen slu;aj i korekcija na sostojbite ke bide edna od prioritetnite yada;i yatoa [to nie mora da ja evidentirame to;no ekonomskata osnova vo nedvi\en imot i da soydademe ne samo ekonomski tuku i beybedni uslovi ya funkcionirawe kako na lokalnata taka i centralnata vlast.

Ya taa cel POMNI ke inicira donesuvawe na soodvetni yakoni kako i sproveduvawe i po;ituvawe na postoe;kite.

5.5 TURIYAM I UGOSTITELSTVO. KULTUREN I NAU:EN TURIYAM I SPORT

Turiymot kako va\na stopanska granka ke ima posebno mesto vo Programata na POMNI. Prirodnite ubavini vo kop;ata na civiliyacijata se na prvoto mesto na truisti;kata ponuda. POMNI ke insistira na plan [to ke go stimulira vrakaweto na sigurnosta i beybednosta ya turisti;kite poseti bo sekoja peda na Makedonija kako sto e i tradicionalnoto planinarstvo kako del od na[ata kultura na \iveewe i va\en element od preventivnoto ydravstvo.

Kako letniot taka i yimskiot turiyam da bidat integrirani vo celogodi[na a ne samo seyonska ponuda. Toa ke se postigne so ybogatuvawe na sodr\inite na ponudite. Makedonskite centri ke bidat kandidirani ya site mo\ni sportski natprevari ya koi se ispolnuvaat uslovi, letni ili yimski. Primer e iygradba na prirodni golf tereni na {ar Planina, Bistra i drugi pogodni mesta.

Dr\avata ke vovede stimulativni merki ya investirawe vo rayvojni i adaptacioni proekti [to ke ovoyma\at otvorawe na rabotni mesta ya namaluvawe na nevrabotenosta od Dr\avata kako iyvor na finansiski sredstva.

Arheolo[kite nao]ali[ta kako i skore[nite otkritija vo oblasta na karpestata umetnost kako dokay ya na[eto kulturno minato [to datira so desetici iljadi godini nanayad se od iyvonredna nacionalna va\nost a so toa ya turisti;kata ponuda. Kako takvi ke bidat stimulirani so osobeno vnimanie od Vladata. Sekoj denar potro[en ya ovaa oblast kei se vrati na Makedonija mnogukratno.

Takvite lokaliteti yaedno so na[ite nacionalni parkovi i ostanatata turisti;ka ponuda ke rayvijat dopolnitelni mo\nosti ya vrabotuvawe od obeybeduvawe na objektite pa se do lokalna turisti;ka i ugostitelska dejnost.

 5.6  PRIORITENI EKOMSKI  PROEKTI

a) Otpo;nuvawe na javni raboti, vo prv red iygradba na dvonaso;ni avto pati[ta pome]u site pogolemi mesta vo Makedonija, i rekonstrukcija na postoe;kite pati[ta [to gi povryuvaat pomalite naseleni mesta kako arterii na op[testvoto, kako osnova ya ekonomski rayvoj. Toa 'e otvori rabotni mesta vo re;isi site krai[ta na Reepublikata i 'e obeybedi ya\ivuvaewe na lokalnata ekonomija.

b) Minimalni carini ya avtomobili. Prevyemawe na kontrolata na energetikata i naftenite derivati i cenata na istite [to mora da e blisku do realnata payarna cena nasekade po svetot i bey ve[ta;ki nadueni ceni so cel na kratkoro;no profiterstvo.

v) Telefonskiot servis da se vrati nayad vo racete na onie koi platile ya infrastrukturata po pat na pretplati. Minimalni dava;ki, ako ne i beyplaten lokalen telefonski servis, a pla'awe samo ya impulsi koi se iynajmeni nadvor od doma[nata mre\a.  Reviyija na privatiyacionata ydelka na Telekom i vra'awe pod kontrola na Dr\avata.

Iygradba na bry mre\en sistem ya dostap na internet vo sekoe u;ili[te i selo, kako i sekoj dom, so minimnalni ceni spored realnite tro[oci ya instalacija na istite.

g) Energetikata nayad vo racete na dr\avata i po cena na ;inewe. Kompenyacionen sistem ya onie op[testveni granki koi se najgolemi potro[uva;i na energija i ;ie [to postoewe e od osoben interes ya Dr\avata kako celost ( i ya koi se ynae u[te od nivnata iygradba deka 'e treba da stopanisuvaat vo takvi uslovi ( primer Feni,Jugohrom, Rudnici i |eleyarnica, |i;arnicite ya Popova {apka i t.n.), nasproti likvidacija i nedoma'insko rasprodavawe na stopanski objekti koi ya da se iygradat ;inele po 650 milioni dolari a se rasprodavale ya eden do dva milioni dolari. Yna;i reviyija na site takvi dogovori ya privatiyacija i ovoymo\uvawe na objektite da se vratat vo proiyvodstvo kako [to bilo predvideno pri nivnata iygradba i otvorawe na edna[ yatvorenite rabotni mesta.

Tokmu tie rabotni mesta kako iyvori na vi[ok na trudot i se iyvor ya pridonesi i danoci od koi treba da \ivee i funkcionira Dr\avata, a ne kako [to vidovme do sega vo prethodnite nekolku godini od rasproda\ba po sistemot na grabe\ i neprirodno odano;uvawe po glava na \itel i- da u\ivame sekoj neka vidit, a posle [to saka neka bidit-.

d) |eleyni;ki soobra'aj i transport dostapen ya site i so ceni [to na sekoj gra]anin 'e mu ovoymo\at da patuva niy Republikata bey da bide ekonomski diskriminiran yaradi svojot socijalno ekonomski status.

Pred se da se osiguri beybednosnoto obeybeduvawe na site patni pravci i \eleyni;kiot soobra'aj niy selata teritorija na Republika Makedonija so upotreba na site beybednosni sistemi od policijata preku armijata i teritorijalnata odbrana vo sklad so nacionalna strategija ya borba protiv teroriymot, so voveduvawe na \eleyni;ka policija i tajno obeybeduvawe i vrabotuvawe na personal ya potrebite na |eleynicata preku proveruvawe na li;noto minato i so kriteriumi soodvetni na me]unarodnite standardi, a i so obeybeduvawe na kaynena regulativa ya prekr[itelite.

Se raybira obeybeduvawe na \eleyni;kiot tovaren transport preku koj treba da se ovoymo\i poevtinuvawe na stopanskoto rabotewe preku namaluvawe na stapkata ya transport a i kade direktno 'e se ya[titat pati[tata pri potreba od transport na matrijali koi se potencijalno opasni ili gi yagroyuvaat patnicite, gra]anite ili patnata mre\a kako innfrastruktura na op[testvoto.

Vo ovoj kontekst sekako spa]a i transportot na matrijali i sredstva koi im pripa]aat na NATO, KFOR i OON, OBSE i drugi sli;ni strukturi koi se potencijalni ru[iteli i uni[tuva;i na na[ite pati[ta.

]) Avionskiot soobra'aj kako eden od prioritetite ya op[testvoto mora da ima soodveten pristap i obeybeduvawe vo sklad so me]unarodnite standardi ya borba protiv teroriymot. Stopanisuvaweto kako i kontrolata na letot da bide pod direkten nadyor na Dr\avata, kako [to e slu;aj i so obeybeduvaweto. Site aerodromski uslugi i slu\benici koi gi opslu\uvaat istite da podle\at na najvisoki standardi kako i na proverka na li;noto minato kako [to e toa standard vo SAD, Iyrael i drugi yemji koi va\at ya beybedni avio prevoynici.

Site uslugi okolu avionskiot soobra'aj kako i servis da ja odslikuva Makedonija i nejyinoto stopanstvo (primer- hranata,pijalocite i drugite predmeti na koi e iylo\en patnikot da se ogledalo na Makedonskoto bitie, prirodni uvavini, istorija, kultura i drugi nacionalni vrednosti), kako [to e toa slu;aj vpro;em i so drugi nacionalni aviokompanii vo svetot (najbliyok primer se na[ite sosedi a i site drugi koi letaat na relacii ya Makedonija).

e)Vospostavuvawe centar ya rayvivawe na doma[ni kadri, nauka i obu;uvawe na deficitarni yanimawa finansirani od dr\avata, a ne od Soros i rayni nevladini i drugi partiski organiyacii.

Taa obuka da se vr[i vo makedonski centri  kadee kadrite ke se vospituvaat vo duhot na nacionalnata strategija i ideali, a ne kosmopolitiyam ya smetka na sopstvenoto postoewe.

\)POMNI ke vovede sistematski priod kon strategija [to ke i dade na Makedonija prepoynatlivo mesto na ekonomski i geografski centar na Balkanot.

Vo toj kontekst e i iygradba na slobodna ekonomska yona so regionalno povryuvawe i sorabotka, kako i upotreba na visoko tehni;ka i sofisticirana oprema i tehnologija so koj aokolnite dr\avi  i ekonomii ke si otvorat vrata.

y) Yasiluvawe na nova investiciona politika [to ke  stimulira vlo\uvawe vo Makedonsskoto stopanstvo i infrastruktura.

VI YDRAVSTVENA I SOCIJALNA YA{TITA

6.1 YDRAVSTVENA YA{TITA

Na ydravstvoto mu e potreben REMONT. Ke se vovede  besplatna ydravstvena ya[tita ya sekoj dr\avjanin na Republika Makedonija i obybeduvawe mehaniymi ya finansirawe na istoto. Privatniot sektor da bide samo del od ydravstvenata ya[tita i da bide kompenyiran po isti normi kako i ydravstvenite institucii koi se pod kontrola na dr\avata. Standardite ya uslugi da bidat usoglaseni, a isto va\i i ya distribucijata i kontrola na lekovite i nivno iydavawe na recept.

Vo uslovi na napredok na medicinata kako i nivoto na ydravstvena ya[tita [to realno mo\e da se organiyira vry osnova na postoe;kite uslovi okolnosti vo Makedonija, nema opravduvawe ya yateknatata sostojba, a osobeno ne ya yagubata na ;ove;ki \ivoti yaradi ydravstveni sostojbi od koi na Yapad ne smee da se doyvoli pacientot da go yagubi \ivotot.

Ya taa cel POMNI so site svoi sili ke se yalo\i i ya reorganiyacija na sistemot ya Brya Pomo[ po primer na uspe[nite modeli od Evropa i Amerika.

Organiyirawe na sistem ya BRYA POMO{ i odreduvawe osnovni standardi ya istiot.

Sistem kako i programa ya obrayovanie, testirawe i godi[no retestirawe so yadol\itelna kontinuirana nastava na kadrite vo sklad so Evropski, Amerikanski modeli na iyvr[itelite na uslugite (tehni;arite i medicinskiot personal) no adaptirani vo na[i uslovi.

Yadol\itelno licencirawe na davatelite na uslugi i nositeli na trudot. Otvorawe na privatniot sektor ya ovoj tip servis so prethodno yadovoluvawe na standardite. Organiyirawe na sistem ya kompenyacija kako del od celiot fiskalen plan ya Ydravstvena Ya[tita na site gra]ani na Makedonija.

Menaxmentot- rakovodeweto da bide preku stru;niot kadar, najdobrata kadrovska politika [to mo\e da se iyvle;e od vraboteniot kadar, a ne spored partiskata kni[ka. Najkvalifikuvaniot doktor, a i po specijalnost po princip da ja rakovodi stru;nata rabota, dodeka najdobriot organiyator, organiyacionata i.tn. pritoa osloboduvajki se od dogmata na etni;koto i partiskoto- ETI:KOTO da bide pred ETNI:KOTO I PARTISKOTO po primerot na Yapadna Evropa i Amerika (menaxeri dodeka rabotaat, a ne i profesionalni kancelariski menaxeri), koi istovremeno dobivaat tehni;ki sekretar koj gi iyvr;uva nivnite naredbi i postapuva spored instrukciite.

Voveduvawe na plata po raboten cas, a ne mese;na plata. :etiriest;asovna rabotna nedela na kraj na koja se dobiva plata ya site ydravstveni rabotnici (kako i vo site drugi sredini i slu\bi ya kade [to se veruva deka toa ke bide opravdano i poleyno).

Mobiliyirawe na specijalisti;ki kadar od celiot svet ya pomo[ na tatkovinata. Ya ovaa cel opremuvawe na beplatni veb stranici ya sekoj doktor kade i da e vo svetot na <http://www.macedonia.md> (<http://www.makedonija.md>) kako sredstvo ya promocija, povryuvawe, komunikacija me]u niv samite a i so site na koi nivnata pomo[ im e potrebna.

Vo isto vreme informirawe na site ya sostojbite vo Makedonskoto ydravstvo i yakonskite novini i mo\nosti ya nivno vklu;uvawe vo Makedonskoto ydravstvo.

Kaynenata regulativa da obeybedi obeshrabruvawe na site naru[iteli na ydravstvenite yakoni i na site koi po pat na proneveri se ydobiuvaat so pe;albi.

NACIONALEN INSTITUT YA YDRAVJE

POMNI ke se yalo\i ya formirawe na avtonomno, avtoritativno presti\no i po;esno, standardiyaciono telo na nivo na Makedonija ;ija finkcija i dol\nost ke bide da se gri\i ya sledewe na nau;nite trendovi i planirawe na pra[awa od standardiyacijata na Ydravstvoto, Medicinskata nauka, Farmakologijata, prepi[uvawe i potvrduvawe na lekovi i t.n. vo koe ke bidat imenuvani eminentni nau;ni rabotnici koi pokraj svoite rabotni yada;i aktivno ke u;estvuvaat i vo kreiraweto na sistemot na Ydravstvenata ya[tita kako i odreduvaweto na standardite ya oddelni pra[awa od isklu;itelna nacionalna va\nost a koi se odnesuvaat na Ydravstvenata Ya[tita vo Republika Makedonija.( Sli;ni Nacionalni Instituti po ovoj terk ke bidat formirani i ya drugi granki na naukata i tehnikata kako i vo drugi va\ni sferi na stopanskiot i op[testveniot \ivot). Ovie tela ke go imaat avtoritetot da odreduvaat standardi koi ke bidat so va\nost na Yakoni, a po ;ie sproveduvawe mo\e da se proiynesuva Sobranieto vo Gorniot Dom ili vo Dolniot Dom, no bey pravo na ednostrano ukinuvawe na istite, osven vo slu;ai kade [to toa e regulirano so Yakon.

Finansiraweto na administrativniot del od ovie Nacionalni Instituti ke bide preku Vladata na Republika Makedonija.

6.2 SOCIJALNA I PENYISKA YA{TITA

Socijalno i penyisko osiguruvawe adekvatno na vlo\eniot trud i osnovnite potrebi ya normalen \ivot i nema da doyvoli postoewe na socijalni slu;ai od redovite na onie koi se yakonski penyionirani vry osnova na minat trud ili pod bilo koj drug osnov. Stimulativni marki ya li;no [tedewe ya penyionirawe, vo smisol na dano;ni olesnuvawa i sli;ni proekti.

Intenyivno planirawe i implementacija na plan ya penyionirawe po standardi spored Evropskiot i Amerikanski terk.

Ya site penyioneri ke se obeybeduva  besplatna ydravstvena ya[tita. 

Ke se rayviva nov sistem na socijalna dr\ava koja ke se temeli vry na;elata i univeryalnite slobodi, ednakvi [ansi ya site lu]e, pravednost i me]u;ove;ka solidarnost. Ke se vodi socijalna politika kako usloglaseno dejstvuvawe na site op[testveni ;initeli ya pokvaliteten \ivot na gra]aninot, socijalen standard ya site vo pogled na ydravstvenata  i socijalnata ya[tita.

Dolgotrrajno ke bide yalagaweto  ya iygradba na dr\ava na blagosostojba [to yna;i sekoj ;ovek da ima mo\nost ya li;en  rayvoj, ,obrayovanie, soydavawe semejstvo i kvalitetni uslovi ya \ivot i potraga po li;na sreka.

Ke se donese Yakon so koj ke bide yagarantirana idninata na semejstvata na branitelite na Makedonja koi gi dadoa svoite \ivoti vo odrana i ya[tita na slobodata i neyavisnosta, kako i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija i so koj  tie ke bidat odlikuvani so najvisoki dr\avni priynanija se do rangot na heroi.

VII OBRAYOVANIE 

Reformite vo obrayovniot proces ke bidat naso;eni kon integracija na postoe;kite poyitivni elementi na Makedonskiot obrayoven proces yaedno so Evropskiot i Amerikanskiot terk koj e mnogu dobro poynat kako funkcionalen i niy koj pominale stotici iljadi Makedonci [irum svetot.

Amerikanska gimnayija ya site, a ne samo ya nekolku privelegirani koi mo\ele da si go doyvolat toa.

Op[testvoto ima sveta yada;a da se gri\i ya obrayoivanieto na idnite generacii i de fakto svojata idnina. Da go neguva plemenitiot duh na svoite najmladi i da go naso;uva tamu kade [to go vodi mileniumskiot instikt.

Da gi vospituva svoite najmladi vo duhot na sopstvenite nacionalni ideali i vrednosti.

Da im dade stru;na i nau;na podgotovka ya me]unarodnoto pole ya podelbata na trudot, kade dosega tie sekoga[ bile edni od najdobrite.

Re;isi nema yemja vo svetot do koja Makedoncite ne doprele i vo koja ne uspeale da se adaptiraat i doka\at kako najvredni, intelegintni, ;esni i gordi, so krenato ;elo- i koi nikoga[ ne yaboravile deka se Makedonci, fakt mnogupati doka\an vo praksa, a osobeno vo poslednata godina preku beybroj protesti nasekade po svetot koga iylegoa da mu ja poka\at na svetot svojata neskriena qubov i solidarnost so rodnata Makedonija i nejyiniot narod.

Makedonija treba da iygradi obrayoven sistem [to preku sistem na vrednosti 'e go inegrira seto intelektualno nacionalno bogatstvo.

Nacionalna strategija i nacionalna programa na obrayoven plan [to 'e gi reintegrira vo makedonskoto op[testvo site Makedonci kade i da se po svetot i 'e soydade uslovi toj organiyam da \ivee i da se rayviva bey pre;ki i ograni;uvawa.

Obrayovanie na specijaliyirani kadri koi 'e bidat ispra'ani po svetot kako misioneri da go seat semeto na vra'awe kon svoite koreni- kon Makedonija. Kadri [to 'e gi vospituvaat mladite generacii Makedonci koi \iveat nasekade po yemjinata topka vo makedonski duh i da pomnat i neyaboravaat kade ya niv e centarot na svetot.

Obrayovanito, i toa besplatno ya site, da bide najvisokiot prioritet i nacionalna strategija. Da se oslobodi obrayovniot proces od rayni parayiti i trojanski kowi koi po pat na stipendii i donacii ni go uni[tuvaat najdragocenoto i ni ja trujat idninata preku [tetna indoktrinacija na na[ite najmladi.

Obrayoven proces [to pred se 'e garantira deka sekoj dr\avjanin na Republika Makedonija 'e gi poynava i ispolnuva osnovnite preduslovi da go ima toa pravo, kako i ;est 'e re;eme da go nisi makedonskiot paso[.

Obrayoven proces [to nema da doyvoli na[ite etni;ki malcinstva da ne ynaat vo koja dr\ava \iveat, koi ne go ynaat makedonskiot jayik, makedonskata himna, yname, istorija i drugi nacionalni vrednosti, a nasproti toa poynavaat i po;ituvaat tu]i i inorodni dr\avni jayici, beleyi i simboli.

Ya taa cel Makedonskoto yname i drugite nacionalni simboli ke mora da bidat istaknati i po;ituvani kako [to e toa slu;aj vo Evropa i Amerika.

Jarbol so Makedonsko dr\avno yname pred sekoe u;ili[te, sekoja kancelarija na lokalna, regionalna i dr\avna uprava.

Voveduvawe vo obrayovniot proces yadol\itelna yakletva kon ynameto na Makedonija na po;etokot na sekoj [kolski den po primerot na SAD.

Voveduvawe yadol\itelno prisustvo na site dr\avni simboli i istoriski fakti od Makedonskoto nacionalni minato vo u;ili[tata na celata teritorija na Republika Makedonija.

Voveduvawe na proverka na li;noto minato na sekoj [to e anga\iran vo obrayovniot proces i isklu;uvawe od obrayovniot proces na site onie ya koi 'e se utvrdi postoewe na neprijatelska, nacionalisti;ka, antidr\avna aktivnoist ili ideologija.

Obeybeduvawe obrayovni vrednosti ya etni;kite malcinstva, koi 'e garantiraat deka se vospituvaat Makedonski Dr\avjani, bey pritoa da bide ugu[uvana nivnata etni;ka pripadnost, no ne i soydavawe na trojanski kowi, koi treba da ja ru[at dr\avata.

Obrayovanie od koe ke iyleguvaat kadri spremni da spasuvaat \ivot na prviot agol, poynavajki ja tehnikata ya prva pomo[, kadri koi ke yavr[uvaat gimnayija i yaedno so diplomata ke se ydobijat so voya;ka doyvola i ke bidat spremni da se vklu;at ramnopravno vo stopanstvoto bey hendikep yaradi transport, ami kako kompletni i konvertibilni individui vo proiyvodniot proces, stru;ni kadri kakvi lesno ke go najdat svoeto mesto vo me]unarodnata podelba na trudot, pa i vo na[ite sosedni dr\avi kade kadri kako na[ite koi go poynavaat jayikot se poveke od potrebni (pr. Albanija,Jugoslavija, Bugarija i t.n.)

Kadri koi nie ke mo\e da gi iyveyuvame kako poyitivna pomo[ i vrednosti ya sosedite vo procesot na nivna reintegracija, a ne samo da gi uveyuvame kako odgovornost i teret ya na[ata ekonomija.

Voveduvawe na testirawe na uspe[nosta na obrayovniot proces i minimum standardi ya yavr[uvawe na sekoj individualen stepen od obrayovniot proces so koi 'e se garantira kvalitetot na kadrite koi se potpolno spremni ya payarot na podelba na trudot spored op[to prifateni normi i standardi a ne spored bojata na partiskata kni[ka i etni;kata nacionalna pripadnost.

Obrayoven proces vo koj eti;koto e pova\no od etni;koto i vo koj kvalitetot ne smee da go odstapuva mestoto na etni;ki klu;evi spored koj se soydavaat intelektuialni i profesionalni invalidi koi se nadevaat cel \ivot da \iveat na grbot na drugite samo yaradi toa [to imale etni;ki klu; da vleyat vo obrayovniot proces.

Yna;i obrayovanie podednakvo dostapno ya site, no i obrayovanie koe ima nacionalna strategija ya kvalitet,obrayovanie od koe ne mo\e da iyleyat kadri koi ne go poynavaat kako prvo Makedonskiot literaturen jayik, kadri koi se fabrikuvani po rayni klu;evi i koi ne gi yadovolile potrebnite vrednosti i normi ya u;estvo vo op[testveniot \ivot vo Republika Makedonija.

Voveduvawe na testovi ya standardiyacija ya site profesii i yanimawa, po yavr[uvaweto na obrayovanieto, so koi licata koi sakaat individualno da se vklu;at na payarot na trudot so svoite profesii, ili sakaat da bidat nositeli na trudot i da vrabotuvaat drugi, 'e se ydobivaat so licenci- ednostavno poynato kako DR|AVEN ISPIT so [to 'e ja prevyemaat odgovornosta ya svoite dela profesionalno no i pred yakonot.

Test so sodr\ini koi 'e garantiraat deka imatelot na takva licenca gi yadovoluva osnovnite normi kako Dr\avjanin na Republika Makedonija, poynavawe na jayikot, Ustavot, soodvetnite yakoni i nacionalni vrednoti sodr\ani vo negovata profesija i deka praktikuvaj'i ja profesijata na teritorija na Republika Makedonija gi yastapuva makedonskite nacionalni interesi.

Yakonska regulativa [to 'e gi vmetne odredbite vo sekoj individualen Yakon po site oddelni profesii (Pr. Yakon ya Ydravstvo, Pravosudstvo i t.n.).

MAKEDONSKATA ISTORIJA VO OBRAYOVNIOT PROCES

Makedonskata istorija i toa u[te od najstari vremiwa mora da dobie specijalno mesto vo obrayovniot proces i da se iyui;uva vo u;ili[tata i vo site nastavni programi bey raylika na etni;kata pripadnost na u;enikot.

Neprifatlivo e da se iyu;uva albanska, bugarska, srpska, gr;ka istorija, a ne vistinata ya Makedonskata istorija i toa i[te od vremeto na karpestata umetnost i najstarite arheolo[ki pronajdoci na civiliyacijata.

Neprifatlivo e Makedonskata istorija da ne ja poynavaat u;enici koi yavr[ile duri i sredno obrayovanie, pa duri i fakulteti, a namesto toa da se indoktrinirani so tu]i falsifikuvani istrii i seto toa da e plateno so sredstvata, , pa i krvta, na Makedonskiot narod.

Vistinata i samo vistinata 'e gi oslobodi du[ite na site koi bile vo yabluda i stanuvale lesen plen na neprijatelskite propagandi a kako reyultat na neynaeweto na vistinata.

Voveduvawe yadol\itelno poglavje so lekcii vo nastavnite programi vo u;ili[tata i na site nastavni jayici vo koi 'e im se pretstavi na u;enicite vistinata ya teroristi;kata invayija na Makedonija, okolnostite pod koi branitelite gi yagubija \ivotite, so podmolni yasedi od strana na teroristite i masakrite iyvr[eni od divja;kite teroristi;ki bandi ne samo vry branitelite na Makedonija, tuku i vry nedol\noto civilno naselenie vo procesot na etni;koto ;istewe i genocidot vry Makedonskiot narod i nealbanskoto naselenie, kako i uni[tuvaweto na kulturno istoriskite spomenici i hristijanski svetili[ta koi datiraat od pred pove'e od 1100 godini.

Krivi;no ke se gonat  onie koi ja iyvitoperuvaat vistinata vo u;ebnicite po istorija, so kayni [to 'e garantiraat odstranuvawe na neprijatelskite elementi od obrayovniot proces, a ya site onie koi 'e ovoymo\at iyigruvawe na yakonskite odredbi da se obeybedi krivi;no gonewe i kaynuvawe kako na sou;esnici na serioyen kriminal protiv narodot i dr\avata.

VIII YA{TITA NA KULTURNIOT PROSTOR

Pred se Makedonskata Radio Televiyija da se vrati na makedonski kolosek, na nivoto [to spored kvalitetot i profesionalnosta a i kako makedonska nacionalna kulturna vrednost navistina i pripa]a.

Tika e i vesnikot Nova Makedonija i site drugi informativni agencii i ku'i.

Ne mo\e da doyvolime ponatamo[no prevyemnawe na na[iot kulturen i informativen prostor od strana na informativni ku'i koi finansirani od strana i od onie koi [to i go spremaa krajot na Makedonija i koi go koristat ya specijalna vojna protiv makedonija i valkana propaganda.

Toa nema nikakva vrska so sloboda na govor i sloboda na iyray- upotrebata na iygovori od toj tip e ;ista demagogija.

Obeybeduvawe so Yakon ya[tita na toj informativen protor, kako [to toa e praksa vo SAD i drugi rayvieni yemji, kade stranski dr\avjani nema da mo\at da bidat sopstveneci na dejnosti i informativni ku'i [to se del od informativniot sistem i sistem na javno informirawe i trevo\ewe.

Urednicite na programite i informativnite ku'i koi ru[at se [to e makedosnko i promoviraat inorodni i tu]i interesi i ideologii mora da im otstapat mesto na makedonskite patriotski i doma'inski nastroeni urednici i rakovoditeli.

Op[to e poynato deka vo svetot se priynava doma'inlak, a sostojba vo koja kaj nas takov ne se gleda samo e slika koja im pogoduva na neprijatelite na Mekedonija koi  sistematski gi uni[tuvaat nacionalnite vrednosti i i ja krojat sudbinata na na[ata Republika Makedonija.

Vreme e seto toa da yavr[i i da otvorime nova svetla stranica vo ponovata Makedonska istorija. Vreme e ya patot na svetlinata.

Ke se iygradi spomen obele\je [to 'e slu\i kako podsetnik da pomnime i da ne yaboravame, ya sega[nite i idni generacii deka slobodata mora budno da se brani na sekoj ;ekor i vo sekoja pora na op[testvoto i niy instituciite na Dr\avata no i niy site raspolo\ivi formi ya branewe na vekovnite ogni[ta.

IX YA{TITA NA EKO-SISTEMOT I |IVOTNATA SREDINA

POMNI 'e ima ya prioritet da se ya[tituva ;ovekovata sredina i ekolo[kiot sistem i ;istata priroda kako del od bo\estvenite ubavini i nacionalnite bogatstva [to Makedonija e spremna da gi deli so site [to \iveat vo nea vo mir , blagosostojba i vyaemna po;it, noj koi nikoga[ nema da gi dademe i da doyvolime da stanat deponija na evropskiot radiacionen i drug otpad. Ya seto ova 'e barame od;et od Evropa, NATO, OON i site drugi individualno odgovorni lica ya ekolo[kata katastrofa [to i ja donesoa kako reyultat na pogre[no vodenata politika na Balkanot, neispoluvawe na garanciite dadeni od strana na NATO,EU, OON pred otpo;nuvaweto na operaciite vo kosovskoto scenario, kako reyultat na neispolnuvawe na Reyoluciite na OON 1244, ,1375 i tn.

Na[ata priroda, pokraj narodot e najgolemoto bogatstvo [to go imame i yatoa pod itno treba da gi ya[titime nacionalnite reyervati kako [to se {ar Planina, Pelister, Gali;ica i t.n.

POMNI kako del od ekonomskata programa 'e otpo;ne proces ya stimulirawe na rayvoj na ekolo[ki ;isto \iveewe nasekade niy Republika Makedonija. Ostri kayneni merki ya naru[itelite se del od toj plan.

Dovolno voda ya piewe i sanitarni potrebi.

Nedoyvolivo e nemawe voda ya piewe i sanitarna voda vo mesta koi se vo podno\jata na na[ite planini, kako Tetovo, Prilep i t.n., so iygovori deka voda nema ili deka teritoriite kade [to se iyvorite se pod kontrola na teroristi.

Beyuslovno prevyemawe na site neophodni beybednosni merki i operacii ya obeybeduvawe potpolna kontrola vry sekoja peda na teritorijata na Republika Makedonija, bey payaruvawe so teroristi i nivni sorabotnici i drugi nadvore[ni trojanski kowi.

Ke se obeybedat  osnovni standardi vo vodosnabduvaweto kako prioritet na dr\avata vo sostav na programa ya obeybeduvawe na site osnovni uslovi ya nepre;en \ivot i stopanisuvawe i vra'awe vo svoite domovi na site nasoilno proterani i isseleni, etni;ki is;isteni Makedonci e prioritet broj eden.

Se raybira tuka spa]a i vra'aweto na sigurnosta vo nacionalnite reyervati [to 'e garantira slobodno \iveewe i u\ivawe na prirodnite ubavini , [to kako del od kulturnite i ydravstveni tradicii e del od \ivotot vo Makedonija niy mileniumi.

Beybednosniot sistem vo site nacionalni reyervati 'e bide del od odbrambeniot sistem na Republikata, a oddelni gorski slu\bi na beybednost so oddelen trening kako negov sostaven del 'e bidat koordinirani po primerot na renxerite vo SAD, Kanada i Avstralija a kaj nas so prifatlivo ime-{arplaninci).

POMNI 'e insistira na [tedlivo koristewe na surovinite i na energijata i ya napu[tawe na nad\iveanite pogledi ya [to 'e otpo;ne i proceduura ya donesuvawe na oddelen Yakon sokoj 'e se stimulira po;ituvaweto na istiot a soodvetno 'e se sankcionira nepo;ituvawe na istiot.

Site prirodni bogatstva pod budnoto oko na gra]anite i op[testvoto.

Ne mo\e da se pravi kompromis pome]u parite i ;ovekovata okolina. Apsurdno e da se sporeduvaat i da se trguva so takva vrednost kakva [to e ;ovekovata okolina i prirodnite bogatstva koi im pripa]aat na site lu]e , a ne samo na edna [aka odbrani oligarsi i vlastodr[ci.

X SPORT

Sportot preku koj na najubav na;in se preyentira likot na Makedonija pred svetot e od golemo yna;ewe i negovata organiyacija mora da pretrpi generalka.

POMNI ke predlo\i voveduvawe na standardi ya me]unarodno pretstavuvawe na Makedonija, no i sistem na nagraduvawe ya vonseriskite i sportistite so me]unarodni uspesi koi go podigaat ugledot na Makedonija. Takviot system treba pokraj javnoto priynanie i status da ima i dolgoro;ni finansiski efekti ya sekoj takov sportiest koj posvetil del od svojot \ivot ya najvisoki nacionalni ideali i celi. Vo toj kontekst e voveduvawe na status Majstor na Sportot, Nacionalen Majstor na Sportot, Me]unaroden Majstor na Sportot, ;ii standardi ke gi odreduva Naciojnalniot Institut ya sport formiran so celi i spored principi kako i drugite Nacionalni instituti ( ya ydravstvo, tehnika i t.n.), a vo koj ke bidat yaslu\ni sportski nau;ni rabotnici, sportisti i lica so avtoritet od odredeni sportski granki. Onie sportisti koi ke se ydobijat so tituli od ovoj vid ke dobivaat yadol\itelni do\ivotni finansiski kompenyacii i drugi op[testveni beneficii, so [to se ima ya cel stimulirawe na kvalitetniot sport, a preku toa i sportot vo celina, a ke se pridonese vo popravawe na op[toto ydravje na narodot.

Ne smeeme da ispu[time od predvid deka slednata letna Olimpijada se odr\uva po dve godini vo sosedna Grcija, [to ya nas pretstavuva vistinski prediyvik i prilika da mu se pretstavime na svetotvo vitinsko svetlo a i kako kompletna celina na teritorijalniot i etni;ki prostor i da ja preyentirame na svetot vistinata ya Makedonija i nejyinoto vistinsko minato. Ova mo\e da se postigne i po pat na ekskuryii i bogata turisti;ka predolimpiska i post olimpiska programa vo koja Republika Makedonija ke go najde svoeto mesto kako yna;aen del od prostorot kade ke se odr\uva Olimpijadata (Grcija) dr\ava vo koja se nao]a polovina od Makedonskiot etni;ki i kulturen prostor i istorisko nasledstvo. 

Ya ovaa cel intenyivna koordinirana propagandna aktivnost vklu;uvajki gi site mediumi pa i internetot ke bide od esencijalna va\nost, a ke obeybedi se raybira i otvorawe na novi rabotni mesta na poveke nivoa vo taa turisti;ka ponuda i ostanatite uslugi i aktivnosti povr\ani so istata.

**************************************************************************
**************************************************************************

  DODATOK >                   

Sledniov tekst ne e pe;aten vo Prvoto recenyirano iydanie od Programata na POMNI yaradi povtoruvawe ili pak yatoa [to se srekava so poinakov iyray>

*DENACIONALIYACIJA i otvorawe na site privatiyacioni dogovori.

*POMNI 'e otpo;ne proces ya poni[tuvawe na [tetnite dogovori ya privatiyacija i vra'awe vo sopstvenost na gra]anite na siot imot [to ne bil pominat niy procesot ya denacionaliyacija. Ya taa cel i voveduvawe na procenka i soodvetna distribucija na kupon-bon (vau;er) od nacionalnoto bogatstvo na sekoj dr\avjanin na Republika Makedonija koj potoa imatelite 'e mo\at da go vlo\at vo procesot na privatiyacija.

*Vo ovoj kontekst spa]a i vra'awe pod kontrola na narodot (dr\avata) na po[tata,telefonskiot servis( TELEKOM) Energetskite iyvori (OKTA), yna;ajni industriski kompleksi (FENI,Jugohrom, i drugi.)

*Ya ovie serioyni yafati i yada;i potrebno ke bide u;estvo na site poyitivni sili vo Makedonija, na site gra]ani, bey ogled na nivnata etni;ka i partiska pripadnost i vistinska sloboda na govorot i sloboda na ydru\uvawe na gra]anite.

*POMNI 'e dade sistematski priod kon strategija [to 'e i dade na Makedonija prepoynatlivo mesto na ekonomski i geografski centar na Balkanot.

*Vo toj kontekst e i iygradba na slobodna ekonomska yona so regionalno povryuvawe i sorabotka, kako i upotreba na visoko tehni;ka i sofisticirana oprema i tehnologija so koja okolnite dr\avi i ekonimii 'e si otvoraat vrata ya vo evropskiot i drugite payari niy svetot.

*POMNI 'e gi yalo\i site svoi sili ya soydavawe na Makedonija koja 'e mo\e da se soo;i i da gi re[i site problemi koi se naplastile niy vekovi. Toa 'e se postigne vry osnova na site resursi so koi raspolaga Republika Makedonija po;nuvaj'i od individualni, li;ni, partiski kako i site Makedonci kade i da se vo svetot.

*Nov sistem na socijalna dr\ava koja 'e se temeli vry na;elata i univeryalnite slobodi, ednakvi [anci ya site lu]e, pravednost i me]u;ove;ka solidarnost.

*Socijalna politika kako usoglaseno dejstvuvawe na site op[testveni ;initeli ya pokvaliteten \ivot na gra]aninot, socijalen standard ya site vo pogled na ydravstvenata ya[tita, socijalna ya[tita kako i vo pogled na obrayovanieto.

*Dolgotrtajno yalagawe ya iygrgadba na dr\ava na blagosostojba [to yna;i sekoj ;ovek da ima mo\nost ya li;no rayvivawe, obrayovanie, soydavawe semejstvo i kvalitetni uslovi ya \ivot i potrraga po svoja li;na sre'a.

*Nova investiciona politika [to 'e stimulira vlo\uvawe vo Makedonskoto stopanstvo i infrastruktura.

*Vo porane[nite prediyborni kampawi slu[navme i iyjavi od partiite (VMRO-DPMNE vo1992ta) deka sekakvi vetuvawa ya bryo vrabotuvawe na iljadnici nevraboteni Makedonci vo ovoj mig na bilo koja partija e ;ista demagogija. Dvete vode;ki partii VMRO-DPMNE i SDSM ni vetuvaa novi pati[ta,novi hidrocentrali, novi fabriki i institucii, mnogu mali i sredno golemi pretprijatija... Nasproti toa vidovme rasproda\ba na nacionalnite vrrednosti, infrastruktura, soydavawe neyapamtena nevrabotenost i doveduvawe vo pra[awe i na samoto postoewe na Republika Makedonija kako suverena dr\ava.

*Vidovme al;nost ya pari, korupcija, grabe\ na op[testveniot( yaedni;kiot) imot, natrupuvawe na li;no bogatstvo ya smetka na yaedni;kata tragedija, le;ewe individualni li;ni kompleksi i sli;ni bolesti.

*Na seto toa nie 'e re;eme deka vrabotuvaweto na beyrabotnite, prerodbata na industirijata, dr\avata i site nejyini ;initeli i ideali e VERBA i ideologija [to 'e ne mobiliyira, kako mnogupati porano vo na[ata dolga, ta\na, stradalna no sekoga[ pravedna i gorda Makedonska istorija i 'e ja postavi Makedonija na piedestalot [to spored realnite vredosti i ideali taa i navistina go yaslu\uva.

*Ya site koi ne veruvaat vo na[iot uspeh ili se drski i go postavuvaat toa pra[awe cini;no, kako posledno yasolni[te na neranimajkovcite nie im velime neka se vratat nayad vo istorijata i neka pregledaat samo nekolku stranici od na[ata i svetska istorija( a primeri ima usrte od Aleksandar, pa preku Rim, Amerika, Rusija, Kina, Jugoslavija, Kuba, )i da vidat kako od pepelta se ra]al feniksot na pobedata i koi bile ;initelite na uspehot, a koi na ru[eweto i neuspehot.

*Nie Makedoncite sme pre\iveale mnoguvekovni nepravdi, stradawe, eksploatacija pa ete i ova go pre\iveavme.

*Lu]e kako [to se Makedoncite, koi gi ima so milioni nasekade po svetot i na koi centar na svetot im be[e e i 'e im ostane vistinskiot centar na svetot MAKEDONIJA, lu]e so bogato i slavno minato, koi ne se yadovolni od sega[niot \ivot i sega[nosta vo Makedonija se spremni kako nikoga[ do sega da gradat posvetla idnina ya svojata prededovska i vekovna tatkovina Makedonija-

*Makedoncite se spremni ya idninata.

*I kako [to toa go pravea vistinskite pobednici u[te od vremeto na Filip i Aleksandar, nie velime- toa mo\e da e te[ka yada;a, no ostvarliva e i yatoa da pomnime i da ne yaboravame, da istraeme i da pobedime. Nitu eden Makedonec ne e iyguben koga sme site yaedno.

*Treba na site da ni bide jasno deka sme tim so plan i jasna cel a nea poe'epati ja povtorivme- prerodba i obedinuvawe na makedonskite nacionalni ideali, podobruvawe na \ivotot na sekoj na[ gra]anin, uspeh, napredok vo sekoja sfera na \ivotot, da gi pomnime i nikoga[ da ne gi yaboravime na[ite heroi, onie koi \rtvuvaa se [to imaat pa i samite sebesi ya svojata tatkovina i svojot narod, iygradija yemja koja ni ja ostavija vo yavet, yemja koja ya nas pretstavuva sveta dol\nost i obvrska da im ja ostavime na na[ite deca i vnu;iwa, onakva kakva [to nam ni be[e ostavena, i u[te poubava, ,gorda i ;ista so site svoi beleyi i ukrasi i pred se so svojot Makedonski duh i narod.

*Da pomnime i da ne yaboravame koi sme i [to ni e yavetot.

*Da ne re;eme deka vo edna od idnite Olimpijadi Makedonija mo\e i samata da se nominira ya kandidat ya domakin na Olimpiskite igri, yimski ili letni.

*Kolku i da yvu;i neverojatno, Makedonija gi ima site pa i poveke od potrebnite prirodni bogatstva sto se preduslov ya organiyacija na takova manifestacija.

*Seto gore spomnato yavisi direktno od beybednosta istabilnosta na dr\avata i site Nejyini institucii. Tokmu yatoa prioritetna yada;a na noviot Parlament i Vlada treba da bide rehabilitacija i reorganiyacija na site institucii na dr\avata i nivno podigawe na nivo [to ke garantira nepre;eno sproveduvawe na vakva optimisti;ka i agresivna nacionalna iyborna programa, so koja se predviduvaat mnogu iymeni i podobruvawa, no ya koi e u;estvo na site individualni i pravni subjekti vo yemjata, prifakawe na prediyvikot, osobeno vo vreme kako dene[noto i vo dr\ava vo sostojba kako Republika Makedonija.

*Iako iygleda te[ko i ya nekoi i neverojatno, se [to e predvideno mo\e lesno da bide postignato, ako site yaedno gi yasu;eme rakavite i se yafatime ya rabota vo procesot na preobrayba na Republika Makedonija vo dr\ava so koja sekoj Makedonec i nejyin gra]anin ke se gordee kade i da e vo svetot. Vo dr\ava koja sekoj ke ja po;ituva yaradi nas samite i yaradi toa [to yaedno sme go postignale, spored svojata slobodna voqa i umno rasuduvawe.

 

*Raspu[tawe na taka nare;ena samoproglasena liderska ;etvorka, na koja poskoro i odgovara epitetot predavni;ka neprincipielna koalicija.

*Vodewe detalna istraga ya yame[anosta na akterite i okolnostite na takanare;eeniot Ohridski Ramkov Dogovor vo nelegalni aktivnosti kako i ya elementi na predavstvo i yavera protiv dr\avata.

 

*Vo kontekst na denacionaliyacijata e i voveduvawe na procenka na nacionalnoto bogatstvo na Republika Makedonija i soodvetna distribucija na kupon-bon (vau;er) od nacionalnoto bogatstvo na sekoj dr\avjanin na Republika Makedonija koj potoa imatelite 'e mo\at da go vlo\at vo procesot na privatiyacija.

*Vo ovoj kontekst spa]a i vra'awe pod kontrola na narodot (dr\avata) na po[tata,telefonskiot servis( TELEKOM) Energetskite iyvori (OKTA), yna;ajni industriski kompleksi (FENI,Jugohrom, i drugi.)

*Preispituvawe na potekloto na imotot.

*Decentraliyacija na glavniot grad Skopje i rayvivawe na pove'e ekonomski centri paralelno so prestruktuiraweto na beybednosniotsistem i Armijata kako bi se imalo kontrola vry sekoja peda yemja na teritorijata na Republika Makedonija od kade se soydava dohod i se naplatuva danok. 

*So nekolku ybora 'e se obeybedi yastapuvawe ya site koi platile odano;uvawe. Sumite ya koi potencijalno se raboti se vistinski [ok ya MMF, Svetskata banka i drugite lihvari na makedonskoto nebo.

*Vo teroristi;kata kriya vo yapadnite delovi na Makedonija postoeweto na divogradbi i drugi objekti od toj karakter be[e poveke od o;igledno. Se puka[e od divi naselbi i objekti, naseledni so ilegalni \iteli na Makedonija. Bea soydavaani yoni na beyvlastie vo reoni koi de jure duri i ne postojat, a vo praksa pretstavuvaa upori[ta na teroristi. Mora da se baraat korenite na ovaa sostojbaa i vinovnicite da se povikaat na odgovornost.

*Opi[anata sostojba sama po sebe soydava[e pogre[na slika ya na[ite etni;ki malcinstva i gi stava site vo eden ko[, sostojba [to im odgovara[e na teroristite koi be[e trgnale vo [kolski primer na osvojuvawe na teritorija.

*Vo prediybornite kampawi VMRO-DPMNE najavuva[e takvo poevtinuvawe ( na dr\avata), a namesto toa soydade armija od dr\avni ;inovnici po primerot i terkot na Gospo]a Ministerka od Branislav Nu[i'.

*Makedonskiot narod kako i etni;kite malcinstva se podednakvo odgovorni ya na[ata yaedni;ka idnina i POMNI ke o;ekuva konstruktivno u;estvo od sekoj makedonski gra]anin vo ova delo so koe site yaedno ke se gordeeme.

*Delo [to gordo 'e im go ostavime kako yavet na na[ite deca i vnu;iwa, onaka kako [to nam ;esno i dostoinstveno ni go ostavaa od koleno na koleno na[ite predci u[te od najstari vremiwa.

*Da pomnime i da ne yaboravame. Da istraeme i da pobedime. Nitu eden od nas ne e iyguben koga sme site yaedno.

Od POMNI

Adresa:

POMNI

Ul Dame Gruev 7, Skopje 1100  Republic of  Macedonia   Tel/faks 389-2-117-884

Citaj Statut na POMNI

Za primedbi -komentari pi{ite na E-mail : pomni@makedonija.tv