PROGLAS
na POMNI
Do
Makedonskata javnost
Imaj}i gi vo predvid novonastanatite okolnosti vo vrska so predvremenite
parlamentarni izbori zaka`ani za 1vi Juni,2oo8g.,politi~kata partija POMNI,
na vonrednata sednica na svojot Izvr{en Sovet,odr`ana na den Veligden,
27mi April (Treven),2008g. donese
Zaklu~oci i donese Proglas na POMNI :
ZAKLU^OCI
^LEN
Prv:
To~ka
1
Imaj}i vo predvid deka Makedonskiot narod {to opstojuva nadvor od
postoe~kite granici na Republika Makedonija so generacii bil i ostanuva
neraskinliv del od Makedonskoto nacionalno tkivo, i kako takov daval i
dava zna~aen istoriski pridones za politi~koto, duhovnoto, verskoto,
jazi~noto, kulturnoto i ekonomskoto potvrduvawe na makedonskiot nacionalen
identitet, integritet, i dostoinsvo
To~ka
2
Znaej}i deka Makedonskata dijaspora be{e eden od najzna~ajnite ~initeli
pri vtemeluvaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija so
referendumot od 8mi Septemvri,1991g.
To~ka
3
So obzir na toa deka do dene{en den ne e donesen nikakov
zakon za u~estvo na Makedoncite od dijasporata (PROGONOT) vo procesite na
politi~kiot, ekonomskiot, i kulturniot `ivot po pat na direktno i
neposredno glasawe da bira i da bide biran na
parlamentarni, pretsedatelski, i lokalni izbori
To~ka
4
Znaej}i deka Makedonskata dijaspora i pokraj site dosega{ni inicijativi od
nejzina strana, pokraj site nejzinite dosega{ni reakcii preku mediumite,
pokraj pove}eto preporaki na soodvetni me|unarodni tela i organizacii
ostanuva edna od poslednite dijaspori na zemja ~lenka na O.O.N., na koja
ne i e dadeno neotu|ivoto, univerzalno pravo po pat na glas da u~estvuva
vo tvoreweto na demokratijata i sudbinata na svojata mati~na zemja
To~ka
5
Imaj}i vo predvid deka i ovaa vlada, kako vpro~em i site prethodni dosega,
ostanaa samo so prazni verbalni vetuvawa
To~ka
6
Znaej}i ja bolnata sudbina na mati~niot Makedonski narod vo Republika
Makedonija na koj mu se negira osnovnoto ~ove~ko pravo na samoopredeluvawe
kako na narod so svoe sopstveno nacionalno ime, jazik, vera, simboli,
i kulturen i duhoven identitet
POMNI
go
donesuva sledniov
PROGLAS
^LEN-Vtor
To~ka
1
POMNI
nema da u~estvuva na ovie parlamentarni izbori.
To~ka
2
POMNI }e go smeta sekoj ishod na ovie izbori za nekompleten,
nedovr{en i nedemokratski poradi uskratuvaweto na pravoto na Makedoncite
od dijasporata da u~estvuvaat na istite.
To~ka
-3
POMNI ja deli
sudbinata na svojot narod na koj mu se negira pravo na ime, jazik , vera i
kulturen i duhoven identitet i smeta deka toa istoto go pravat i
Makedonskite vladi kon Makedonskata dijaspora so ~inot na nedavawe na
pravo za u~estvo vo izborniot proces.
To~ka
4
POMNI predupreduva deka serioznosta na istoriskiot mig vo i
okolu Makedonija bara bezuslovno obedinuvawe na celiot Makedonski narod {irum svetot i vospostavuvawe na
novi lu|e i novi re{enija.
To~ka
5
POMNI smeta deka tie isti partii koi {to do sega u~estvuvale vo
katastrofalnoto vodewe na Makedonskata vnatre{na i nadvore{na
politika, diplomatija i ekonomija, nemaat nitu mandat, nitu moralno i
demokratsko pravo da nudat re{enija za op{tata kriza vo koja {to site tie
ja vturnaa Makedonija,
sostojba {to e rezultat na nivnata nesposobnost, sebi~nost, al~nost,
podani{tvo i op{t nedostatok na qubov i po~it kon Makedonija i
Makedonskiot narod.
To~ka
6
POMNI ima nepobitni dokazi deka najgolemiot del na seop{tata
Makedonska kriza proizleguva, ne
od nadvore{nite ~initeli, kako {to toa sakaat da go pretstavat vode~kite
partii vo Makedonija, tuku od nametnatite sistemski nedostatoci,
sprotivstavenosti i paradoksi vrz koi denes po~ivaat temelite na Republika
Makedonija kako i nejziniot op{testven sistem.
To~ka
7
POMNI smeta deka krizata i vremeto vo koi {to e zate~ena Makedonija
nalagaat seriozni, i drasti~ni reformi vo site segmenti na dr`avata , a
osobeno vo trite granki na vlasta: Izvr{nata, Zakonodavnata i
Pravosudskata.
To~ka
8
POMNI smeta deka tie reformi treba da se sproveduvaat sistematski,
spored dinamikata i zakonitostite {to vladeat vnatre vo zemjata, a ne
spored diktatite i pravilata na igra i odnesuvawe nametnati od nadvore{ni
me|unarodni faktori so tu|i pravila i kriteriumi.
To~ka
9
POMNI povikuva na zdru`uvawe na site napredni demokratski
sili vo Makedonija i dijasporata za iznao|awe na zaedni~ko re{enie za
podobra idnina na Makedonskiot narod.
To~ka
10
POMNI vo taa nasoka nudi i soodvetni re{enija {to mo`at da se
najdat vo nejzinata partiska programa so koja {to i u~estvuva{e na istite se
u{te se isti i aktuelni.
To~ka
11
POMNI predupreduva deka nezavisna, suverena i demokratska
Makedonija mo`at da gradat samo lu|e koi {to imaat cvrstina na karakter,
jasna vizija za dolgoro~ni Makedonski nacionalni interesi, lu|e koi {to
Makedonija ja gledaat kako ~initel na mirot i stabilnosta vo Jugoisto~niot
del na Evropa, lu|e koi {to }e storat s# za op{toto nacionalno dobro a ne
na li~nite i partiski interesi, lu|e koi {to od Makedonija }e napravat
vistinsko demokratsko opstesvo kako dostoinsvena ~lenka vo site
me|unarodni institucii i organizacii, so site svoi nacionalni belezi i
atributi {to ja pravat zemja so koja {to podednakvo
}e se gordeeme site.
To~ka
12
POMNI zastanuva zad tekstot od Stojadin Naumovski-Coci, napi{an i
objaven od mediumite vo vrska so izborite vo 1998 (pred deset godini) i
podsetuva deka imaj}i gi vo predvid dene{nite okolnosti vo Republika
Makedonija, istiot e se u{te nepogre{livo aktuelen
kako da bil pi{uvan tokmu za ovie predvremeni izbori 2008.
Pretsedatel
Potpretsedatel
Nestor Oginar
Stojadin B. Naumovski -Coci
Prilog: tekst od Stojadin
Naumovski-Coci (prv pat objaven 1998)
(Prodol`uva na slednata stranica)
REAKCIJA: d-r
Stojadin B..Naumovski
- Coci,onec od SAD
DEMOKRATIJATA
VO MAKEDONIJA GI ZABORAVI MAKEDONCITE OD DIJASPORATA
Vo
"prvite borbeni redovi", a ne mo`ea da glasaat!?
- Ovie
izbori ne se ni{to pomalku va`ni od Referendumot, pa mo`e i pova`ni
imaj}i predvid koj s# }e ja deli vlasta vo Makedonija. Zo{to
toga{ nie pak sme zaboraveni?
- Makedoncite vo
dijasporata se mnogu pogolem faktor za stabilnosta na Makedonija
otkolku malcinstvata, a gi ima mnogu pove}e od site malcinstva sobrani
zaedno
- Dijasporata
e opasno oru`je vo racete na opozicijata. No, takvo ne{to mo`e da se slu~i samo ako taa (dijasporata) e i
ponatamu ignorirana od mati~nata dr`ava Republika Makedonija
Zo{to pak ne glasavme? Nie koi `iveme vo prekuokeanskite
zemji, s# u{te Makedonci i dr`avjani na Republika Makedonija, so site
ustavni prava i dol`nosti?
Nema da se sporeduvame so nacionalnite malcinstva ili pak so sosednite
dr`avi kade e mnogu jasno deka tokmu pravoto na glas e osnovnata cel na
site napori, za{to tokmu toa pravo i gi pravi site promeni, no neminovno
se nametnuva pra{aweto - na koj li mu pre~e{e ili ~ii smetki naru{uva{e
glasaweto na na{ite dr`avjani rasprskani niz svetot koi kako i da e, go
imaa toa neotu|ivo pravo?
Tuka vo SAD, a veruvam i vo drugi mesta vo dijasporata, be{e s# tivko za
vreme na izborite, a i tamu vo Makedonija partiite pretendenti za vlasta i
prateni~kite mesta kako da imaa taen premol~en dogovor i ovojpat glasaweto
da go sprovedat bez na{eto u~estvo.
Ako pak ne e taka, zo{to ne slu{navme za insistirawe na nitu edna partija za
sprotivnoto, nitu pak debata pred televizijata? Za volja na vistinata, go
sakale nie toa ili ne, ova pretstavuva golema damka na ovogodi{nite izbori
vo koi, spored izjavite na liderite na partiite so najmnogu prateni~ki
mesta, pobedila demokratijata i promenata.
ZA REFERENDUMOT
Ako i navistina e taka, toga{ demokratijata treba da se zasrami, bidej}i
ve}e po kojznae koj pat gi zaboravi Makedoncite koi vo najsudbonosnite ~asovi
na Makedonija se organizraa da go sprovedat Referendumot {irum svetot i so
toa da & dadat legitimitet na edna procedura koja na Republika
Makedonija & dade samostojnost i nezavisnost i se razbira i Parlament
za koj na ovie izbori pak se izbiraa pretstavnici na narodot i se deli
vlasta vo Makedonija. I na ovie izbori se re{ava sudbinata na ist narod i
ista Makedonija na koja so Referendumot i se re{ava{e idninata i sudbinata
so odvojuvawe od Jugoslavija.
So drugi zborovi ovie izbori ne se ni{to pomalku va`ni od Referendumot, pa
mo`e i pova`ni imaj}i predvid koj s# }e ja deli vlasta vo Makedonija.
Zo{to toga{ nie pak sme zaboraveni?
Ednostavno ka`ano - be{e va`no da glasame za da im dademe na nekoi dr`ava vo
koja tie }e ni ja re{avaat sudbinata bez nie da mo`eme da vlijaeme na
nivnite re{enija. Ne e tema na ovoj napis da citira primeri kade tokmu nie
od prekuokeanskite zemji, a se razbira i gra|anite od Makedonija ,go
izvlekoa podebeliot kraj i bea i s# u{te se ograbeni ne samo od ustavnite
prava, tuku i finansiski! Ne slu{navme nitu eden pobedni~ki govor, nitu na
onie koi izgubija, kade bevme duri i spomenati deka postoime, a za pvoe}e
i da ne se zboruva. Barem ne dosega, a Internet e prepoln so slavopojki i vetuvawa i t.n.
Od raspolo`livite podatoci na Internet mo`e da se vidi koj glasa{e, a i
procentot na glasa~i po izborni edinici. Na{i ~estitki do gra|anite vo
Makedonija za visokiot procent na glasovi {to poka`uva i visoka gra|anska
i politi~ka svest. ^estitki do onie koi spe~alija najgolem broj glasovi i
stanaa narodni pretstavnici vo makedonskiot Parlament.
No, seto toa e pak so edna golema damka, koja ne mo`e, a da ne bide
zabele`ana i da go naru{i izgledot i vkusot na golemoto slavewe.
Prigovorite za nepravilnosti vo oddelni izborni edinici se duri i sme{ni,
ako se ima predvid deka e zaboravena celata dijaspora kade ima mnogu
pove}e Makedonci, a nivniot broj sekoga{ varira soglasno interesite na
govornicite pa mo`e da se slu{nat i cifri od pove}e milioni ili nekoga{ i
dvojno pove}e?! Edno e jasno - deka na mnogumina izgleda im odgovara toa
da e nejasno i da bideme skrienata karta so koja spored potrebite }e se
blefira kako vo igra poker, a sosema e nejasno kakvi "pokera{i"
se tie koi ni ja krojat sudbinata! Nie vo dijasporata prigovarame za
na{eto glasa~ko pravo u{te od Referendumot, koga kako {to spomenavme se
glasa{e nasekade vo dijasporata i go krunisavme toj istoriski ~in. Toa se
slu~i bezdrugo i zatoa {to sme nedeliv del od Republika Makedonija i ja
imame istata sudbina so tie vo dr`avata kako i istite ustavni prava i
obvrski. No, se ~ini na{ite "pokera{i" ja frlija taa kruna v
tiwa, a namesto nea imaat nova karta v race!
ZADA^A NA NOVIOT PARLAMENT
Ova treba voedno da e i odgovor na nekolku skopjani koi vo fevruari godinava
na Popova [apka za vreme na Fis Kupot se obiduvaa da me ubedat deka
Makedonci imalo samo vo Republika Makedonija i so drugi zborovi nie i ne
postoime?! Ne znam kolkumina se kako niv i ~ie oro igraat, no toa oro ne e
i ne mo`e da bide makedonsko, ako vo nego ne se site Makedonci. U{te
pove}e {to dijasporata e neiscrpen i se ~ini s# u{te ignoriran potencijal
na Makedonija kade sekojdnevno pristignuvaat novi biseri od istata
Makedonija i se pridru`uvaat na pe~albarskata klasa koja pove}e ne e samo
toa, za{to vremiwata se smeneti. Ne stanuva zbor za toa deka nekoj od
Makedonija treba da ni dade pravo da glasame! Toa pravo e na{e i neotu|ivo,
a istoto ni e grubo uzurpirano.
Noviot Parlament ova pra{awe mora da go re{i pod itno! Toa e imperativ, a ne
molba koja zavisi od voljata na nekoj slu`benik ili funkcioner! Toa e
dol`nost na Parlamentot - da gi za{tituva interesite na site gra|ani i
dr`avjani na Republika Makedonija. Tuka ne pripa|aat samo malcinstvata,
koi za volja na vistinata se velikodu{no zastapeni vo Parlamentot, tuku i
nie koi se nao|ame vo prekuokeanskite zemji.
Makedoncite vo dijasporata se mnogu pogolem faktor za stabilnosta na
Makedonija otkolku malcinstvata, a gi ima mnogu pove}e od site malcinstva
sobrani zaedno. A, za `al i nevolja na Makedonija, ispa|a deka nie imame
pomalku prava od nacionalnite malcinstva vo Makedonija. Toa
e neprifatlivo za koj i da e Makedonec na meridijanite {irum svetot i e
golema navreda! Treba li i nie da po~neme da gi barame svoite prava od
mati~nata dr`ava kako {to go pravat toa na Balkanot nacionalnite
malcinstva so intervencii na me|unarodnata zaednica!?
Edno treba da e jasno - Makedonija mo`e vo Evropa i svetot samo ako i nie
sme priznati i re{avame ramnopravno so drugite gra|ani na Makedonija
vklu~uvaj}i go i pravoto na glas.
Pak da potsetime deka od Referendumot pa do denes, a eve se povtoruva pak so
poslednite izbori, nie ne mo`evme da glasame. Ednostavno ne ni be{e
ovozmo`eno. Izgovori ne prifa}ame zatoa {to na site im e jasno deka toa
mo`e i treba{e da bide storeno po primerot na mnogu drugi dr`avi koi gi
po~ituvaat svoite ustavi.
Ova samo po sebe go doveduva vo pra{awe legitimitetot na samata izborna
postapka. Ova osobeno e va`no vo lokalnite izbori kade toa dade
porazitelni rezultati vo pove}enacionalnite sredini kako Tetovo, Gostivar,
odnosno cela Zapadna Makedonija. Regionalizacijata koja be{e prekrojuvana
pove}e pati bez na{e u~estvo ja re{ava{e sudbinata na celi gradovi i sela
vo tetovskiot kraj. Na seto toa mu kumuva{e Parlament {to nie ne sme go izbrale. Premnogu se manipuliralo so na{ite interesi bez na{e u~estvo i toa ne mo`e i
ne smee da prodol`i. Toga{, po poslednite lokalni izbori, se obrativ so
napis baraj}i osnovano poni{tuvawe na lokalnite izbori vo Tetovo kade nie
ne sme glasale. No, se ~ini i samite kandidati ne bea svesni deka istoto
}e se povtori i na parlamentarnite izbori, pa }e gi ~ini i nivnite
prateni~ki mesta!? Na{eto postoewe vo dijasporata be{e ignorirano {to
pretstavuva grubo kr{ewe na Ustavot od strana na Republi~kata izborna
komisija, pa i od Vladata koja gi sproveduva{e izborite.
NEGATORITE - OPOZICIJA NA DEMOKRATIJATA
Mo`ebi sega, bidej}i vo opozicija, istata vlada (partija) }e se svrti za
poddr{ka kon dijasporata kako {to toa go pravea onie koi, eve se gleda, ja
spe~alija pobedata vo trkata za vlast.
Eden sonarodnik vo SAD ~uvstvuva{e deka nie vo dijasporata sme bile opozicija. Sosema neto~no. Onie koi ne negiraat se opozicija na demokratijata, pravoto i vistinata, a ne nie. No, edno e nesporno deka dijasporata e opasno oru`je vo racete na opozicijata. No, takvo ne{to mo`e da se slu~i samo ako taa (dijasporata) e i ponatamu ignorirana od mati~nata dr`ava Republika Makedonija. Za vistinska pobeda na demokratijata ovie izbori treba da imaat i vtoro poluvreme. Na poteg e se ~ini novope~enata koalicija za da ja poka`e svojata politi~ka zrelost i da izleze od partiskite kapsuli. Taa ima {ansa i mo`nost da gi ispravi nekoi od gre{kite na prethodnicite.
Ako pak prodol`i starata praksa, nie da bideme ignorirani kako i porano i ako na{ite prava i ponatamu bidat uzurpirani, toga{ toa }e rodi seriozna opozicija vo liceto na dijasporata-iselenicite koi ne bi me iznenadilo da se pojavat kako nov politi~ki subjekt i partija vo Republika Makedonija.
Za volja na vistinata, pak, Parlament so u{te pojaka opozicija donesuva i dobri rezultati. Toa ve}e sme go videle vo SAD i na drugi mesta kade dobar del od makedonskata dijaspora `ivee i od kade se u~at i ednite i drugite vo sostavot na noviot Parlament i vode~kite politi~ki partii.
Nema da se vozdr`am od ~estitki, do stepen na zaslu`nost se razbira, na onie koi bea izglasani, no ako ja sakaat i na{ata poddr{ka i se legitimiraat kako izbrani narodni pretstavnici, nivniot odnos kon nas - dijasporata, koja ~esto be{e citirana dosega po kampawite, treba da se izmeni od koren.
Nema da zboruvame za toa kakvi formi na na{e u~estvo vo makedonskoto
parlamentarno sekojdnevie bi bile prifatlivi, no ne treba da e daleku
denot toa da stane i realnost.
So
nade` deka novoto i navistina }e bide i podobro, primete srde~ni pozdravi
do site Makedonci vo dr`avata i na site meridijani {irum svetot