POVODI

Dnevnik vo svoeto izdanie od 4 Noemvri, 2002 pisuva:"...Strancite resile da ne se popisuvaat Makedoncite nadvor od Makedonija... a podatoci za nivniot broj trebalo da se bara od stranskite misii vo Makedonija..."!

Kakvi STRANCI, kakvi BAKRACI? Vo SAD na primer Makedoncite se znaci vo"CRNA DUPKA"( a gi ima najmalku poveke od 650,000) zatoa sto nitu eden popis do sega nemal grafa za nacionalna pripadnost, t.e. ne se znae tocno kolku Makedonci ziveat vo SAD. Slicno e i so drugite golemi kolonii na Makedonski "gastajbarteri" vo drugi zemji! Kakvi stranci sega mozele da im kazat na drzavnite organi na Makedonija koi ke bidat nejzini gragjani? Kakov bil stavot na tie "STRANCI" kon popisuvanjeto na ilegalcite od KOSOVO, koi se uste se vo Makedonija? A dali ke se popisuvaat izbrkanite od doma Makedonci od strana na albanskite narko teroristi?Cii interesi zastapuva Drzavnata popisna komisija? Kade bea tie isti stranci da se zalagaat za ispolnuvanje na uslovite od t.n. "Ramkov dogovor"( predvremeni izbori i  popis vo proleta 2002), preduslovi za potpisuvanje na toj "dogovor".  Seto toa ne samo sto go pravi "dogovorot" nistozen, tuku i dava jasna slika na namerite i na ednite , no i na drugite, a toa e  da se unisti Makedonija, da se negira postoenjeto na MAKEDONSKATA DIJASPORA i na Makedoncite vo celost!

NOVA VLADA vo Makedonija! Kade e Dijasporata vo seto toa?

Razgovor so Dr.Stojadin Naumovski/Detroit-SAD

Dr.S.Naumovski      G-din Alen Leroa

MakTV: "Dr.Naumovski, Vie bevte vo Makedonija vo vreme na izborite, bevte nositel na lista na POMNI  vo 5-tkata. Kako gledate na novata vlada, na popisot, izborite?"

Dr.N.: "Bi potenciral dve sredbi so G-din Le Roa, specijalniot ambasador na EU vo Makedonija,na 10 Septemvri i na 19 Septemvri vednas posle izborite. Na prvata sredba se sretnavme neformalno, vo ramkite na priem vo amerikanskata ambasada vo Skopje kade, pokraj Creg Genes od OBSE bese i  Edward Dzosef od MKg, se razbira  kako domakin G-din Butler, Pretsedatelot Trajkovski i t.n., a na taa komemoracija bese prisaten celiot diplomatski kor vo Skopje kako i personalot na amerikanskata ambasada.Megju drugite imase prisutni i pretstavnici od Makedonskata Dijaspora od Detroit.

Imavme prilika da razgovarame za poveke temi: za Makedonija, prasanjeto na Grcija i imeto, malcinskite prava, "ramkoviot dogovor", principite, dijasporata, pravoto, EU, NATO i t.n. Toj bese mosne pozitivno zainteresiran za moite stavovi i argumenti  po odredeni prasanja, no insistirase na nova rabotna sredba pa i zaednicka so G-din Batler.

Na 19 Septemvri 2002 god, se sretnav so G-din Le Roa  kako i so pretstavnikot na G-din Solana vo Skopje. Za vreme na sredbata vo pretstavnistvoto na EU vo Skopje, g-din Le Roa mi veti celosna poddrska vo vrska so popisot i so glasanjeto vo odsustvo koe ke vazi  za site Makedonci od Dijasporata, osobeno za onie koi ziveat i rabotaat vo SAD. Imeno  samo vo Detroitskiot del (okolu Sterling Hajts) gi ima poveke od 40,000 so poteklo od Tetovo i tetovsko, ili poveke od vkupniot broj glasaci vo 6-tata izborna edinica za vreme na poslednite parlamentarni izbori koi spored podatocite od izbornite komisii  glasale za  koalicijata "ZA" i za VMRO-DPMNE zaedno.  Toj  vidno bese iznenaden od brojot na Makedonci od tetovsko koi se  zateknati vo prekuokenaskite zemji  i prakticno se "brisani" od demokratskite procesi kade sto se kroi idninata na nivnata drzava.

G-din Le Roa insistirase deka nie i ke go sprovedeme popisot  vo Dijasporata so koj ke se utvrdi tocniot broj Makedonci ( i drugi) koi imaat pravo na glas i treba da se popisat vo mestata kade imaat prijaveno mesto na ziveenje i se so pravo na glas spored Ustavot na Makedonija.

Za vreme na sredbata,G-din Le Roa go potencirase Dogovorot za asocijacija i stabilizacija so Evropa i kvalitetot na istiot, no se soglasi so moite primedbi vo odnos na nekolku klucni clenovi od istiot, megju koi i za dvojazicnosta ("...na dogovorenite strani...")  na istiot dogovor, sto mu prethodese na "Ohridskiot dogovor" vazecki samo na Angliski jazik.

Zabeleskata za odsustvo na clen ili odredbi vo toj dogovor koi bi go formulirale eventualnoto razdruzuvanje od EU bese isto taka iznenaduvanje za g-din Le Roa , koj vo potpolnost se soglasi so mojata zabeleska.

I pokraj  izjavi na G-din Le Roa vo javnosta po odnos na ovie prasanja, kako i izjavi koi doagjaat od evropskite institucii, a sto usledija posle nasata oficijalna  sredba, svedoci sme deka i popisot prodolzuva da se odrzuva  so 100% ignoriranje na postoenjeto na Makedoncite vo Dijasporata.

MakTV: Nitu eden medium ne izvestil za vakva sredba?

Dr.N.:  Sredbata bese odrzana  bez prisustvo na mediumite. Mediumite  za vreme na celata kampanja za parlamentarnite izbori  se cini "dirigirano" ne bea zainteresirani za pretstavnicite na partiite od Dijasporata, taka ovoj pat nie ne gi pokanivme na sredbata, koja pomina vo isklucitelno pozitivna atmosfera, a na del od sredbata prisustvuvase i pretstavnikot na G-din Solana za Makedonija. Jas i porano sum se srekaval so javni licnosti i istaknati politicari i drzavnici, poedinecno ili kako del od delegacija, no ne sum smetal za potrebno za se da bidat izvesteni mediumite.

MakTV: Se uste ne rekovte nitu zbor za novata vlada...?

DrN.: Kako misli novata vlada na G-din Branko Crvenkovski da go resava ovoj problem so Dijasporata, popisot, glasanjeto vo odsustvo i t.n. ne mi e poznato, no licno sum ubeden deka ako saka duri i minimalni pozitivni rezultati vo realizacijata na svojata programa, mora da se sooci so faktot deka ne smee da sozdava opozicija vo liceto na Makedoncite od Dijasporata. Niv  za volja na vistinata gi ima poveke od site malcinstva zaedno i se potencijalno pogolem faktor za stabilnosta na Makedonija od site malcinstva zaedno. Za zal  ne cuvme nitu zbor  kade Makedoncite od Dijasporatabi bi bile  spomnati vo ekspozeto na G-din Crvenkovski  izlozeno pri glasanjeto za novata vlada na SDSM i DUI.  Ova samo potsetuva na  losi spomeni od prethodnite parlamentarni, lokalni i pretsedatelski izbori, kade vo site poedinecni slucai od Referendumot  navamu Dijasporata bese grubo ignorirana, vklucuvajki gi i poslednite parlamentarni izbori.

MakTV: Zbor-dva za ministrite, iminjata na lugjeto sto ke bidat vlada...?

Dr.N.: Poveketo iminja mi se dobro poznato, no ne i lugjeto zad niv. Iminjata na pripadnicite na teroristickata ONA, ANA,UCK i tn. gi znaat i malite deca na ulica koi ete stanaa zrtvi na terorizmot po primerot na amerikanskite snajperisti-domasni teroristi- no vo nasiot slucaj od rasisticki i teroristicki pobudi,od pobudi  za etnicko cistenjei genocid vrz Makedonskiot Narod. Tie isti deca duri bea i osudeni zaradi izrazuvanje na svojot revolt protiv terorizmot i ugnetuvanjeto. Makedonskiot narod  koj go gubi od pod svoite noze i poslednoto parce zemja sto mu ostana od drevnata bibliska Makedonska tatkovina. Makedonskiot Narod koj pritoa e sekojdnevno potsetuvan deka ova ne e negovata tatkovina, tuku zaednizka drzava so drugite etnicki malcinstva, koi imaat i svoi maticni etnicki drzavi i za cii  interesi ete tie isti malcinstva  gledame otvoreno i bezsramno se borat kako vprocem i nivnite prededovci  vo izminatite 100-200 godini, za zal vo posledno vreme duri i potpomagani od "svojata"makedonska vlast.

Eden moj cicko se uste e megju kidnapiranite cija sudbina ne e poznata,sestra mu pocina dva dena po kidnapiranjeto, takvi slucai sme imale vo familijata i vo minatata II svetska vojna od strana na balistickite bandi, koi se cini vo nisto ne se razlikuvaat od taktikite na denesnite "balisti" koi za razlika od togas se poobrazovani i so "svetsko" iskustvo. Kidnaperite  i onie koi bea vo istiot "tim" ne samo sto se na sloboda i amnestirani, ami prodolzuvaat da ubivaat nekazneto pa i se del od vladata.

Kako sakate da komentiram po toa prasanje a da ne bidam pristrasen?

MakTV: Kade e vo seto ova Makedonskata Dijaspora?

DrN.: Od svoja strana Makedoncite vo Dijasporata pak, se' poveke gi zbivaat svoite redovi i se' pointenzivno lobiraat vo interes na svojata tatkovina Makedonija i toa nezavisno od partiskite opredelbi. Moze samo da receme deka  ni ostanuva da pocekame  i da vidime dali i novata vlada ke prodolzi so stariot odnos, a so toa ke se prodolzi tradicijata Dijasporata vo princip da ja poddrzuva opozicijata, (pa duri i samata "da se razbudi"?). Licno ne veruvam deka toa bi i odgovaralo na novata vlada. Kako sto pocnalo so popisot na Makedoncite niz dijasporata...tesko da ke moze taa vlada da se smeta za nivna. Mnogu planski jazot megju Makedonija i Makedoncite se prosiruva i stanuva mnogu podlabok od " Golemata voda".

Razgovorot go vodese: G.Sinadinoski

2002 Makedonija.TV