Vnimavajte: Grcija }e se raspadne!

            Editorial od  Urednikot na www.makedonija.tv

Eve edno razmisluvawe za Samaras i za Grcite, koi o~igledno  se vo panika.  Samaras  pu{ta probni baloni zagovaraj}i deka navodno  Makedonija  }e se raspadnela!?   Se fa}aat za slamka. Naprotiv,  posle raspadot na Jugoslavija, sega tokmu Grcija e “sledna” za raspa|awe. Zo{to ? Pa po kazna i  tokmu zaradi isti pri~ini kako i Jugoslavija- zaradi nivnoto povrzuvawe so Rusite.

Prvo Jugoslavija, posle…

Samo za potsetuvawe, koga toga{niot  dr`aven sekretar na SAD  Xejms Bejker  se sretna vo Belgrad so Milo{evik (pred raspadot na Jugoslavija), zaradi kako {to mo`e da se pretpostavi “ najdenoto vzaemno razbirawe okolu t.n. Evro-Atlanska integracija”,  prvo Bejker dade izjava deka SAD }e ja po~ituva celosta na Jugoslavija, nejziniot, suverenitet,  integritet i t.n. So toa be{e  ispratena poraka do site “igra~i “ vo regionot.

No se ~ini “u{te utredenta” pak istiot Milo{evik, otkako razgovaral so svoite Ruski prijateli i bil “discipliniran”, ja odre~e zdelkata so SAD za idninata na zemjata. Posle toa stanuva razbirlivo se’ {to se slu~uvase vo Jugoslavija vo odnapred pripremenite regioni za domino efekt. Se’ bilo odnapred spremeno, Amerikancite i NATO imale t.n. plan “B”.

Toa {to narodot ne saka{e da veruva deka takvi raboti se sepak  mo`ni (iako spored razni kombinatoriki bea predvidlivi i  o~igledni) pa kako vo katatonija samo nemo  gleda{e kako se raspa|a seto {to bilo gradeno so nat~ove~ki napori i samootka`uvawe.  Nemo go nabquduvaa ( i se’ uste e taka) grabe`ot nare~en privatizacija, “ {ok kapitalizmot” i site negovi efekti na sozdavawe na nov op{testven sloj od milijarderi, milioneri  i oligarsi.

Bugarija i Rusite?

Bugarija pou~ena od raspadot na Jugoslavija go prifati vo celost ponudenoto scenario od Zapad.  Odnesuvaj}i se re~isi  “nevino i naivno “, tie nabrzina se odvoija od Var{avskiot pakt, i re~isi preku no}, na op{to za~uduvawe na site „gleda~i” vo eklatanten primer na oksimoron  “vlegoa” vo NATO i  EU, dodeka site nivni sosedi ostanaa „so prstot vo usta”. Se razbira na toa mu prethode{e nezapamten  grabe` od bibliski proporcii, iznesuvawe od zemjata na (spored nekoi soznanija poveke od deset “te{ki milijardi” dolari vo ke{) na deviznite rezervi na Bugarija,  so koi {to preku avstriski banki vlegoa vo me|unarodnata igra na “sorabotnici” vo geopoliti~kite igri. Vo Bugarija mo`e{e da se vidat i lica kako {pekulantot Xorx Soros, no i Robert Maksvel, mediumski magnat od Wu Jork i osnova~ na vesnikot „Evropeec”(European), kako i zagoivara~ na voveduvawe na Evroto kako plate`no sredstvo vo EU.   Istiot Maksvel  podocna  be{e najden udaven vo Atlantikot nedaleku od svojata jahta i toa pod neobjasneti okolnosti.

Posle niv na Balkanot se nametna germanskiot VAC so svoite lu|e, od koi najpoznat e prane{niot jugoslovenski diplomat Sr|an Kerim, porane{en minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija i kako iznenaduvawe za site nesudeniot Pretsedatel na Generalnoto Sobranie na OON, mesto i pozicija predhodno dr`eno samo u{te od eden pretstavnik  na Jugoslavija (od ista diplomatska {kola) i obajcata od Republika Makedonija.

Prviot, Lazar Mojsov posle svojata politi~ka kariera vo  porane{nata Jugoslavija i zavr{enata kariera vo OON se povle~e od politikata re~isi vo anonimnost.(?) Vo svojata rana politi~ka mladost, toj kako Pretsedatel na Sudot vo Narodna Republika Makedonija go osuduva prviot Pretsedatel na Makedonija Metodija Andonov ^ento,  zastapnik na makedonskata avtonomnost vo Jugoslavija. ^ento  podocna, pod neobjasneti okolnosti biva ubien, navodno dodeka se obiduva da bega preku Jugoslovensko-Gr~kata granica. Aktuelniot Pretsedatel na Makedonija, da begal preku granica? (Nastanot potsetuva na  makedonskiot borec i kulturen biser Ko~o Solev  Racin i negovata neobjasneta rana  smrt!?).

 Za razlika od Mojsov, negoviot sledbenik od Makedonija vo OON, Sr|an Kerim, po zavr{uvaweto na svojata kariera vo OON se ~ini deka ima novo zadol`enie. Nemu na vol{eben na~in mu se mesti da bide kandidat za nov Pretsedatel na Republika Makedonija. Duri i uslovite za predlo`uvawe na kandidatite, rokovite za sobirawe na potpisite, izborniot Zakon vo dr`avata-se’ se menuva i doteruva, se doteruva potrebniot senzus duri i na 40% izlezenost na izbori a da se izbere Pretsedatel na Republika Makedonija. So {to duri i 21% od glasa~koto telo }e mo`e da izbere Pretsedatel na Republikata.(!?) Kade e tuka legitimitetot za koj {to zboruva demokratijata? O~igledno  seriozno se intervenira vo „demokratijata” vo Makedonija za da se sozdadat uslovi izbor na odnapred odbran kandidat. 

Se sozdava sostojba  na eden vid totalna okupacija na Makedonija, duri i slobodnata voqa na gra|anite e „pod okupacija” . Onie pak koi {to se nadvor od dr`avata na ve{ta~ki i subverzivni na~ini se dr`at nadvor od nea. Kako poinaku mo`e da se tolkuva  praviloto Makedoncite za da dobijat paso{ da mora da se fizi~ki vo Republika Makedonija, a za da dopatuvaat od prekuokeanskite zemji i da go realiziraat toa li~no prvo treba da  platat denarska protiv vrednost od nekolku iljadi dolari/evra i vo me|uvreme svojot `ivot prakti~no da go stavat „na hold”- na ~ekawe. Ako toa ne bilo planski napraveno pod izgovori za „evrointegracija” toga{ se raboti za golema slu~ajnost kako vo igrite na sre}a.

Nasproti toa {to se slu~uva vo Makedonija , procesot za koj Makedoncite od Dijasporata predupreduvaa u{te vo 2001 godina, kako vo Makedonija taka i vo Va{ington, obvinuvawata od Zapad vo minatoto protiv Tito za negovite navodni izborni mestewa (koga 96,7% od glasa~ite ileguvale na glasawe i site glasale za nego, a osvedo~eno vo negova odbrana  so istoriski filmski dokumenti), ili pak aluziite so prebrojuvaweto na glasovi vo Florida/SAD pri izborot naXorx V. Bu{ nasproti Al Gor kade izborite „bile mesteni so nekolku stotici glasovi” se vo najmala raka  sme{ni kako anegdoti i vicovi od amerikanskite “stend up” komedii i od humoristite na “Radio Hihirihu” .

Zna~i ]erim, ~ovek bez partija, so aferi vo makedonskata ambasada vo Germanija, koj {to kako Ambasador na Republika Makedonija vo OON `ivee{e vo kulata na Tramp vo Wu Jork  za kirija so koja {to za pet godini  }e se plate{e zgradata na na{ata ambasada vo Va{ington,koj {to vo vremeto dodeka vo Makedonija U^K-te gi ubivaaa na{ite braniteli, namesto da lobira vo OON ode{e na godi{en odmor na Halkidiki; istiot kandidat za funkcijata Pretsedatel na Generalnoto Sobranie na OON od Makedonija (koga re~isi be{e garantiran izborot na kandidatot za ovaa funkcija {to }e go dada tokmu  Makedonija) za smetka na koj {to kandidat be{e izsmevana  kandidatkata na SDSM za istata funkcija, toga{nata aktuelna ministerka za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija Prof.Dr. Ilinka Mitreva koja iako e na ist stepen na obrazovanie nasproti Dr.Sr|an ]erim sekoga{ be{e narekuvana so nejzinoto ime i prezime.

Ete ~ovekot {to e bez poddr{ka od seriozna gra|anska organizacija ili od Dijsporata, no i ~ovekot na germanskiot VAC, sega odnenade` duri stanuva “zaedni~ki kandidat” na SDSM i VMRO-DPMNE?! Zgora na se’ i Zakonot za lustracija i istoimenata komisija {to e predvodena od pripadnik na DPA, partija na Makedoncite od albansko poteklo, od koi  ne retki bea onie koi {to do v~era se borea kako teroristi protiv Republika Makedonija.

Predlogot na ]erim doa|a kako predlog preku mediumite koga e zabraneto da se po~nuva kampawata, koga  protiv liderite na drugi partii se otvoreni krivi~ni prijavi za istoto (Elenovski i Atanasovski) od  G-din Zaev koj {to kako v~era be{e spektakularno  uapsen pred televiziskite kameri, kako gradona~alnik na makedonskiot grad Strumica,  istiot partiski pretsedatel na SDSM Zaev koj {to be{e amnestiran od Pretsedatelot Crvenkovski. Zna~i se pra{uvame: {to e tuka zaedni~kiot imenitel?

Po se’ se ~ini i se gleda deka toa  e germanskiot mediumski koncern VAC, ~ij {to visok slu`benik i  {titenik e tokmu Sr|an Kerim, no i se ~ini e sega ve}e ne tolku „tajnata germanska ni{ka” vo Makedonija koja zaedno so OBSE ima{e seriozna uloga vo mesteweto na izborite vo 2002 godina. Toa bea izbori vo koi {to od vlasta be{e smenet  VMRO DPMNE i Qub~o Georgievski, za istata toga{ da “ja osvoi” SDSM (koalicijata “Za Makedonija”).

Obete makedonski partii koi gi kontroliraa rabotite vo dvata posledovatelni mandati  bea vo koalicii so dov~era{nite teroristi, za koi i ednite i drugite tvrdea deka nema nikakvi  {ansi tie da bidat del od vlasta!  Taka e i sega so tretata od toga{ vlada. Ulogata na Evropa vo tie izbori (2002) be{e pove}e od vidliva, a za istite mo`e dolgo da se elaborira, a dokazi za neispravnosta na istite da se prezentiraat “do utre”. Isto taka i poso~uvaweto na akterite i “igra~ite” koi {to od potpolna anonimnost stanuvaa „yvezdi na ve~erta” bi mu gi otvorile o~ite duri i na slepiot, isto kako i vo Bibliski vremiwa. Ete tolku za Makedonija denes, no od raspa|awe (kako {to saka da konspirira Samaras) nema ni{to, zatoa {to Makedoncite sepak se na visinata na istoriskata zada~a za za~uvuvawe na svojot identitet, ime  i dr`avnost.  Dal Gospod i Makedonija rodila kako i sekoga{ vo istorijata koga i bile potrebni lideri koi {to go vodat i }e go vodat narodot duri vo najtemnite vremiwa za da osigurat posvetla idnina za sega{nite, no i za idnite se u{te ne rodeni generacii.

A Makedonija? Poslu{nite se bezbedni, neposlu{nite }e bidat skr{eni!

Ete i Makedonija gledame go prifati istoto scenario, neli? Zatoa i nejzinata idnina, pomaku ili poveke }e bide ( ako vo me|uvreme ni{to nepredvideno ne se slu~i) re~isi ista kako i na Bugarija. U{te pove}e tie mo`e da otpo~nat i scenario za “zaedni~ka idnina” (otkako }e se ispolnat site preduslovi).  

Gledame Albanija na primer se zalaga za otvorawe na  granicite na Balkanot za svoite dr`avjani, no i za onie koi `iveat vo sosednite dr`avi. Za site onie koi  se od albansko poteklo, a vo procesot na demografska invazija se prefrlile vo sosednite dr`avi i tamu od postoe~kite inorodni, slu`ej}i se so razni nasilni metodi (duri i so etni~ko ~istewe i genocid) sozdale re~isi etni~ki ~isti “albanski” teritorii, za site niv Albanija stanuva otvorena vrata za bezvizno patuvawe, a nivnite politi~ki partii i politi~ari i javno poso~uvaat na sli~nostite na ovaa nova „Golema bezvizna (ekonomska) Albanska Unija” pritoa potsetuvaj}i na primerot i na~inot na sozdavaweto na Evropskata Unija. Od politi~kite partii i politi~arite pak na „makedonskiot blok” nema nitu komenar na ovie javni izjavi od Albanija. Se razbira od makedonskiot blok partii se sekako  izzemeni  partiite od Dijasporata koi i do sega bea sistematski blokirani i „zamol~uvani” od mediumite vo Makedonija. Sega se nasetuva i  koj  a i zo{to go pravel toa. Toa barem stanuva jasno.

Vo “zaedni~kata idnina” mo`e }e ima mesto i za Grcija? Samo za potsetvawe, kako i na Milo{evi} na vremeto, i na Pretsedatelot Trajkovski, im se pome{aa koncite posle sredbite i kontaktite so Rusija ( “na nepra{ano”) pa na Milo{evi} mu ja rasturija dr`avata i zavr{i vo Hag, a na Trajkovski mu padna avionot.

Tokmu ovoj nastan pretstavuva  ne{to {to, iako be{e okarakterizirano kako nesre}a, vo odsustvo na vistinska istraga, a  informaciite za nesre}ata  se kontraverzni i krajno zbuniva~ki, (zamislete samo  pa|a avion so {ef na dr`ava,  a posle se’  nema  istraga!?). Seto toa  vo kontekst na pogore ka`anoto otvora pole za razmisluvawe. Sli~en pad i toa na sli~en avion kako „Kingerot”  na Pretsedatelot Trajkovski se slu~i vo SAD za vreme na izborite  vo 2004 godina, a `rtva be{e  demokratski kandidat za Senatot na SAD. 

Da potsetime deka i za obidot za atentat  vrz Pretsedatelot Kiro Gligorov isto taka do sega nema rezultati od nikakva seriozna istraga(!?), a edinstveniot svedok i fotografija od AMI-to  se povrzani so tainstveniot „Profesor od Germanija koj {to „sosema slu~ajno go fotografiral tokmu avtomobilot vo koj {to be{e smestena pekolnata ma{ina nameneta da go usmrti Pertsedatelot na Republika Makedonija Kiro Gligorov. Za da bide ironijata pogolema, svedokot koj {to svedo~e{e deka ja snimil fotografijata ( a potoa celiot matrijal mo`ebi mu go dal na germanskiot profesor n.z. !?) be{e diskreditiran tokmu so iskazot na germanskiot profesor kaj kogo bile i negativite od fotografijata.(!?)

Pa kade go ima toa? Eve u{te eden slu~aj vreden za potsetuvawe. Ne{to sli~no se slu~i so pad na avionot na italjanski dr`avnik vo ranite 1960-ti godini. No za razlika od kaj nas vo Italija ima{e istraga, no {to poka`a istragata  i {to vistina se slu~ilo nikoga{ nema da doznaeme. Toa se slu~i  otkako ovoj napravi zdelka so toga{iot  Pretsedatel na Egipet Gamal Abdel Naser  za eksploatacija na nafteni poliwa vo Egipet od strana na Italija, po principot 50/50. Ova be{e senzacija, nasproti  dotoga{nite  3-5% za  zemjata doma}in {to gi davaa drugite stranski nafteni kompanii koi eksploatiraa nafteni poliwa vo Afrika!

Sli~ni zdelki ima{e i Jugoslavija vo Angola. Denes nikoj ne gi spomnuva tie nafteni poliwa vo delbata na nasledstvoto na Jugoslavija, nitu pak da pra{a {to  se slu~uva so niv. Mo`eme li nie edna{  da se zapra{ame i zo{to e toa taka?

Kade e vo seto toa Albanija?

Zna~i sega Albanija bez sram ili strav bara i saka bezvizen re`im i “labava federacija” so site “teritorii” vo koi {to `iveat Albanci ili naselenie od albansko poteklo.Koga Albanija ne be{e “poslu{na” navodno i´ se slu~ija “grabe`ite na kasarnite”, a neodamna duri i ogromni nekontrolirani ekspolzii na magacini so oru`je i municija. Spored moe mislewe toa be{e  planirana faza na specijalen plan za tivko obezbeduvawe oru`e za specijalni voeni dejstvija protiv Jugoslavija. Toa sekako i Jugoslavija go znaela. Kako se razvija rabotite istoto oru`je be{e upotrebeno i protiv  Republika  Makedonija).

Da ne gi spomnuvame tuka helikopterite na KFOR Chenuck koi {to bea videni vo vreme na teroristi~kite operacii 2001/2002 kako ispora~uvaat kontejneri (so voena oprema za teroristite) nad s.Selce i s.Brodec ( nad Tetovo). Se razbira deka na slu`benite barawa na Vladata na Makedonija za objasnuvawe na pove}ekratnite naru{uvawa na vozdu{niot prostor na Makedonija od strana na KFOR bea negirani, ta u{te i tvrdea deka tie ne se nao|ale na makedonska teritorija, smetaj}i ja od strana na U^K okupiranata teritorija za nemakedonska!? Otkako stana poslu{en igra~, Albanija uspea da izdejstvuva i sozdavawe na nova albanska dr`ava na svojot sever i toa na tu|a teritorija ( iako se u{te nepriznata od Srbija).

 Odzemaweto na  del od teritorijata od Jugoslavija (Srbija i Crna Gora, Srbija, no do 1961 i del od Makedonija) vo orkestriran proces so mnogu sou~esnici vo kriminalot,  na krajot rezultira{e vo sozdavawe na Kosovo kako nezavisna dr`ava. Seto toa be{e vo sprotivnost so rezolucijata na OON 1244, no se lansira{e slika deka  na krajot „nikomu ni{to”. Sepak Srbija go ob`ali ovoj proces pred Me|unarodniot Sud i ~eka odgovor.

No dali toa i be{e krajnata cel na ova operacija? Se ~ini deka ne be{e. Toa se’ pove}e mirisa na sozdavawe na teritorija za kompenzacija na Albanija za delot na  jugot na Albanija za koj {to  „avtorite na scenarioto” imaat drugi planovi i namena.

Imeno ju`niot del na Albanija e del od proektot AMBO (Albansko-Makedonsko-Bugarska Oil(naftena) Kompanija, kako i  kontrola na koridorot  osum(8). Tokmu vo biznisot so naftata interesot se ~ini e skoncentriran na pristani{tata na Jadranskoto more, osobeno  najgolemoto od niv, a toa e  Flora, kade {to zaradi dlabo~inata na Jadranot vo ovoj del mo`at da prijdat golemite super tankeri.

Tokmu do tamu  treba da odi naftovodot {to }e ja nosi naftata od ^e~enija do Albanija. Site popatni dr`avi vo koridorot osum (8) (Bugarija, Makedonija i Albanija) se partneri vo toj proces, po~nuvaj}i od Rusite koi zasega go kontroliraat toj region od ^e~enija(Baku).

[irewe pa podelba na Albanija?

[to }e se slu~i so “novite obedineti teritorii” na jugot na Albanija mo`e da se {pekulira, no po se’ izgleda }e zavr{at so odvojuvawe od Severot na Albanija (barem  „defakto” , iako mo`ebi zasega ne i  „de jure” kako {to e i „obedinuvaweto” na tie teritorii) od koja po mnogu ne{to se razli~ni ( na jug se Toskite –koi se razli~ni i toa kako etni~ki, kulturno taka i  religiozno,  a posle se’ }e imaat i razli~ni ekonomski interesi).  Jugot se ~ini e pove}e zainteresiran za stabilnost pa i  }e saka da se odvoi od “teroristi~kiot Sever”sostaven vo golem del od Gegi, del  {to  e voinstven, so drugi karakteristiki i “okrvaveni race”, osobeno vo delovite na Kosovo i Makedonija do kade {to doprela nivnata raka.

Severot, vo kontekst na sosedstvoto so Kosovo mo`ebi }e bide transformiran vo  voena baza i obu~en centar za specijalna vojna. Eden vid  “Evropski Avganistan” od kade po potreba }e mo`e da se ispra}aat specijalni voeni operacii od teroristi~ki tip do destinacii niz Evropa (no ne samo tamu). Vpro~em denes vojnite se vodat tokmu na “specijalen na~in”, a  pak za drugo severot na Albanija se ~ini i ne go biva. Evropa pak  (Germanija, Italija i t.n.) ve}e se osloboduva od bazite na NATO, koi {to gi prefrla na Balkanot (od Aviano-Italija vo Povdiv-Bugarija, od Regensburg-Germanija-vo  Kosovo i na Krivolak- Makedonija  i t.n.).  Ako pogledne ~ovek  vnimatelno ima logika, neli?

Povtorno za Samaras i Grcija

E sega da prodol`ime na temata Samaras i  Grcija.  Ima pove}e poznati  fakti  koi {to doka`uvaat deka Grcija sakala i se’ u{te saka da izleze od NATO I EU,  a da se povrze so Rusija. Vo ova prilika nema da iznesuvam detali, no vo drugi priliki sum pi{uval pove}e  za toa pra{awe. Tuka samo }e se obrneme na geostrategijata {to se odnesuva na teritorijata  od Makedonija i Abanija koi  {to od 1913 gi dr`i Grcija, koi {to se od neprocenliva va`nost vo kontekstot na regionot {to pretstavuva del od koridorot osum(8).

Zna~i Grcite, ili }e “igraat kako }e im se sviri od Zapad” ili pak }e zagubat se’ {to im dal Zapad. Spored dosega videnoto vo poslednite nekolku godini, a sledeno vo poslednite trieset (pa i pove}e) godini, Grcite ne samo {to ne igraat spored notite, ami i ”pi{uvaat svoja muzika”. Za nivno predupreduvawe ima{e pove}e nastani po~nuvaj}i od nasilni~kite nemiri niz cela Grcija pa se’ do voenite ve`bi na Turcija vo Egejskoto more.

Olimpijadite vo funkcija na geopolitikata

Ako odime po poznatite istoriski fakti,  letnata Olimpijada vo Germanija-Berlin  1936 godina prethode{e na podemot na Fa{izmot i po~etokot na Vtorata Svetska Vojna {to na krajot rezultira{e vo podelba na Germanija, a pak letnata Olimpijada vo Germanija - Minhen 1972 prethode{e na obedinuvaweto na istata  taa Germanija. I vo obata slu~ai toa ima{e seriozni globalni posledici, pred se’ ekonomski posledici po svetot    ( bez da gi zanemarime drugite).  Da ja zememe Olimpijadata vo Moskva 1980, koja {to SAD ja bojkotira{e.

[to i se slu~i na SSSR? Jas li~no gi posetiv Leningrad (st.Petersburg) i Moskva vo 1982, i toa samo dve godini po igrite. So moite toga{ mladi amaterski o~i jasno se gleda{e deka tamu taka nema u{te dolgo da prodol`i po staro. Ili pak zemjata vo koja {to se odr`aa Zimskite Olimpiski igri 1984 (Jugoslavija-Saraevo), a na koja ne i’ gi dadoa Letnite Olimpiski Igri 1992, taa zemja  se raspadna samo po sedum godini od igrite. Namesto vo Belgrad (najverojatno zaradi prethodnite planovi za ru{ewe na Jugoslavija) Olimpijadata 1992 se odr`a  vo Barcelona-[panija.

Ako odime po taa logika, Olimpijadata vo Atina ja stavi Grcija na spisokot za raspad na dr`avata. Ako se znae deka u{te pred Olimpijadata vo Atina  nekoi  “Evropski prijateli” gi provociraa Makedoncite od delovite na Makedonija pod gr~a kontrola, za vreme na Olimpijadata da pravat valkani raboti, toga{  }e stane jasno deka i Evropa ima nekoi svoi neras~isteni smetki so Grcite.

Nastrana {to Makedoncite ne prifatija da bidat “teroristi po potreba” , a namesto toa ostavija na istorijata da te~e so svojot proroden tek, ostavija na vistinata da bide }erka na vremeto i se bori za pravda. Makedoncite  ne sakaa da bidat del od scenarija {to mo`e i niv da gi inkriminira vo “Olimpiski scenarija za raspa|awe”.   Spored nekakva sli~nost i logikata, mo`e a se donese i zaklu~ok: Makedonija bidej}i nemala ni{to so Olimpijadite, zasega mo`e da re~eme e bezbedna , barem {to se odnesuva na scenarija od taa gledna to~ka.

Olimpijadite vo SAD?

 Za site onie koi }e sakaat da gi spomnat Olimpijadite vo SAD, samo kratko-efektite na Olipmijadite vo slu~ajot na SAD, se so obraten efekt od onoj {to go opi{avme pogore. Iako i SAD se ~ini ne pomina bez “kazna”, ovojpat  toa be{e samo ekonomska kriza, i toa vo uslovi na op{ta (a se dobiva vpe~atok kontrolirana kako proces) svetska ekonomska kriza.  Mo`ebi ima{e tuka  gubewe na nekoi geostrate{ki i politi~ki poeni, no posle sekoja Olimpijada vo SAD poleto na deluvawe na politikata i geostrategijata na SAD se ~ini samo se pro{iruva{e.

Zna~i posle se, Olimpjidatite se potvrduva imaat ogromno politi~ko zna~ewe, zatoa i mnogu od “golemite” igra~i na poleto na sportot imaat celi nacionalni {tabovi za Olimpijadi, nacionalni sportski i sportsko-propagadni strategii i t.n. (tuka sigurno mo`e da gi nabroime: Rusija, Kina, Japonija, Koreja, Kanada, Avstralija, Velika Britanija, Germanija, Francija,Italija, no i Ukraina, Belorusija,Bugarija, Srbija, Hrvatska…).  Voglavno se toa zemji vo koi {to nacionalniot identitet i etni~kite vrednosti se od osobeno zna~ewe za geopoliti~koto lice na zemjata. Ne se raboti  zna~i samo za sport, a duri i pomalite zemji se vo taa kategorija.

I vo Makedonija Olimpiskiot komitet e definitivno eden od centrite na vlijanie i “globalna komunikacija” so geostrategiskite centri na globalnata politika, no vo Makedonija  dr`vata e samo nabquduva~ na procesot i se ~ini dosega ima sosema proma{en odnos kon ova pra{awe, a za `al i nema   nikakva kontrola vrz procesot. Za Makedonskiot Olimpiski Komitet }e se navratime vo nekoja druga prilika.

Taka e vpro~em i vo drugite sportovi  “na me|unarodno nivo” koi {to imaat “svoi “ pretstavnici vo site dr`avni sojuzi, a koi de fakto se prodol`ena raka na edna oligarhiska struktura so nepoznati kuklari zad sebe. (Ovojpat ova e samo kako tema za razmisluvanje).

Vremeto na Makedonija na Balkanot doprva doa|a

Zgora na se, Grcija se obide da pravi naftovod od Burgas do Aleksandropolis, so {to bi gi “odsekla” zemjite na AMBO i  koridorot osum(8), pritoa “inkriminiraj}i” gi  kako Bugarija, taka Makedonija i Albanija. Sekako na stru~wacite na Zapadot koi vnimatelno ja igraat geostrategiskata igra i dosega spored svoja smetka, skapo gi platile “osvojuvawata “ na ovie teritorii, pogornoto voop{to nema da im se bendisa, a siguren sum tie i }e smislat soodvetno scenario za kazna ( ako isto ne im e veke spremno u{te odporano).  Ako tie imaat vreme da pravat “recepti” za individui, {to da re~eme pak za celi dr`avi.

Za ovie geostratgiski kombinacii imam pi{uvano i vo tekstot  {to be{e odgovor na predlogot na G-din Nimic za re{avawe na pra{aweto okolu imeto Republika Makedonija koe {to uporno Grcija go dr`i na masa, a so koe {to zasega samo kupuva vreme.

Dodeka Karamanlis so svojata vlada nekako se odr`uva, dodeka ja brani vlasta so nacionalizam, Papandreu od opozicijata e otvoreno  protiv Zapadot i e tokmu toj {to se dobli`uva{e ( i se u{te go pravi toa) so Rusite i Istok. Posle se Grcija ima pove}e izgledi da bide “kazneta” so raspa|awe, otkolku {to e toa slu~ajot so Republika Makedonija. Duri i poveke, vremeto na Makedonija na Balkanot doprva doa|a, zo{to vistinata e }erka na vremeto, a ne na avtoritetite (Tomas Bekon).

Za kraj ako go analizirame izlagaweto na Slobodan ^a{ule(vo “Glasot na narodot”),, porane{en Minister za nadvore{ni raboti na Makedonija, samo }e  potvrdime deka  vo Grcija ve}e vo prodol`enie na ~etirieset godini vladeat klanovi od  ~etiri familii, grupirani vo dve partii koi {to si igraat “toplo-ladno”, a kako rezultat go dr`at “ pod {ah” celiot region i obata koridora osum(8) i deset (10), a so toa pravat {teta na celiot Balkan, no i po{iroko.

 Geostrategijata na transportot sigurno ima svoi interesi kako za stabilnosta taka i za nestabilnosta na spomnatite koridori, no vo nitu eden slu~aj  na “koridorite” vo svetski ramki ne se toleriraat vakvi egzibicii.  Ist takov sistem  na kontrola na dr`avata i regionot se ~ini i e nametnat  i na Makedonija.  Nie treba da se zapra{ame zo{to, no i  kako da gi nadmudrime ” la`nite mudreci”?