Za nebidninata na Makedoncite sto ziveat nadvor od granicite na tatkovinata.

Wu Jork  26 Oktomvri 2003

"Vrskata na Makedonskiot narod vo iselenistvoto so Maticnata zemja e kako taa na mitskiot Antej so Gea"

Izmenite za zakonot za drzavjanstvo vo Republika Makedonija sto se vo tek, ke ostanat zabelezani vo analite na sovremenata Makedonska istorija , a uste povazno , vo svesta na poveke milionskiot Makedonski narod rasprskan po meridijanite na svetot-po beskrajot na Makedonskiot progon- kako uste eden golem paradoks, ironija I prodolzuvanje na procesot na obezlicuvanjeto I raznebituvanjeto na Makedonskata Drzava.

Go velime ova sega , kako I sekogas, a mozebi poveke od bilo kogas, bidejki sme ubedeni deka vnatre, vo Republika Makedonija, kako I vo "Megunarodnata Zaednica", postojat politicki sili koi sto metodicno I sistematski veke podolgo vreme rabotaat na preinacuvanjeto na demografskiot sostav na Republikata na steta na Makedoncite I na postepeno I subtilno menuvanje na megunarodnite granici na Balkanot , imajki ja Makedonija, uste ednas, kako zrtva.

Taa e vo ovoj istoriski mig zrtva na edna politika koja sto prestavuva smislen I prodolzen genocid vrz Makedonskiot narod.

Ovie izmeni na zakonot za drzavjanstvo ne smeat da bidat prifateni kako legitimni, legalni I verodostojni bidejki po sodrzina, forma, hronologija I nacin na koj se sproveduvaat se protivustavni I sprotivstaveni na principite na megunarodnoto pravo I na demokratskata volja na Makedonskiot narod.

Vo imeto na toj narod I so seta tezina na moralnata obvrska na site nas Makedoncite kako nositeli na Makedonskoto jazicno, versko, kulturno, istorisko I genetsko nasledstvo, neka ni bide dozvoleno preku ovoj direkten tekst do Makedonskata javnost da ja izrazime nasata zagrizenost za opstanokot na Makedonskata Drzava I Narod vo Republika Makedonija I nadvor od nea, vo onie prostori I domeni koi sto tradicionalno gi narekuvame "Makedonsko Iselenistvo" ili "Diaspora". Ke zabelezime vednas deka poveke od dvanaeset godini od pocetokot na Makedonskoto osamostojuvanje, nekolku milioni Makedonci koi sto ziveat nadvor od granicite na Republika Makedonija , vo sosednite zemji I podaleku, se prakticno zaboraveni, zanemareni I ostaveni namerno ili slucajno, sami da se grizat za svojot nacionalen opstanok. Vakvata negriza na edna drzava I vlast kon delovi na svojot sopstven narod nema primer I paralela vo sovremeniot svet.

Se prasuvame dali Makedonija moze I smee da si dozvoli takva negriza I zanemaruvanje na svojot najgolem I najsilen nacionalen potencijal: Makedonskito iselenistvo. Bi sakale da podsetime deka samo eden mesec posle parlamentarnite izbori od minatata godina , Sovetot na Evropa vo Strazburg preporaca neodlozno vklucuvanje na Makedonskata Diaspora vo site sferi na javniot zivot vo Makedonija.

Odtogas do sega, za zal, nisto ne e storeno. Naprotiv Makedoncite vo iselenistvoto se napolno ignorirani, ostanaa nevbroeni so popisot na naselenieto od 15 noemvri 2002ta godina a eve sega stanuvaat I zrtva na obidi da bidat I potpolno izbrisani kako nepostoecki. Ova ne e samo diverzija sto vladata na Republika Makedonija ja vrsi vrz sopstveniot narod, tuku bezdusen I presmetan poteg na nacionalen Hanibalizam: Hron gi jade svoite deca.

Smetame deka e nedozvoleno, nelegalno, nemoralno I nedemokratski vo ovoj period koga Makedonskata Drzava se stremi, opravdano, da se prikluci kon Evropskite I Svetskite procesi na integracija, eden vitalen del od nejzinoto nacionalno tkivo kakvo sto e iselenistvoto se odstranuva I ostanuva nedefiniran, nedokazan I bezlicen. Ironijata e dotolku pogolema sto se poveke I poveke zemji vo Evropa I Azija vo posledno vreme zabrzano go ozakonuvaat procesot na integracija I reintegracija na svoite nacionalni diaspori. Bi gi navele , megu drugite samo primerite na Italija, Francija I Indija. Italija na 6 Januari 2002ta godina donese zakon za dvojno drzavjanstvo na svoite gragani koi sto ziveat vo stranstvo so koi sto im se ovozmozuva ne samo da glasaat tuku I da glasaat vo odsastvo, po pat na posta, na Parlamentarni, na Lokalni kako I na Predsetadelski izbori. Indija, od svoja strana, neodamna donese istoriski zakon za dvojno drzavjanstvo na svojata 24.000.000ka diaspora od celiot svet so nadez da go vkluci toj ogromen intelektualen I nacionalen potencijal vo site tekovi na svojot opstestven zivot.

Vo svetlo na sevkupnata Makedonska istorija postara ili ponova, prepolna so progoni, pogromi, etnicki cistenja , ekonomski iseluvanja I razni drugi nacionalni tragedii, vklucuvajki go I najnoviot masoven bran na iseluvanje na Makedoncite od Makedonija (tkn. "Braindrain") za poslednive godini morame da apelirame da se prevzemat site neophodni merki so koi sto ke se spreci raznebituvanjeto na Makedonskata Drzava.

Vo imeto I spomenot na site nasi pocinati predci, koi sto so iljadoletija ziveele, rabotale I umirale borejki se za poarna idnina na svoite deca; vo imeto na nasite deca cija sto sudbina e da se rodile nadvor od Makedonija; vo imeto na site nas sto ziveeme nadvor od rodnata zemja , ne secete gi korenite sto go osmisluvaat zivotot na nas Makedoncite.

Ne otkazuvajte se od nas zaradi kratkorocni partiski dobivki.

Pocituvajte gi I nasite fundamentalni nacionalni I covecki prava da bideme oblagorodeni so Makedonsko Drzavjanstvo I Pasos, da imame pravo da se organizirame politicki I stopanski, da birame I da bideme birani, da bideme nositeli na site prava I obvrski sto proizleguvaat od nepobitniot fakt deka I nie sme Makedonci, del od Makedonskta nacija koi sto sakaat da rabotaat zaedno za gradenje na edna vistinski suverena, unitarna Makedonija vo koja sto demokratskoto pravo I zakon ke go garantiraat napredokot I opstanokot na site nas.

Nestor Oginar New York, Pretsedatel na POMNI